Ustanovljenih 12 novih občin

Državni zbor je s 45 glasovi za in z 8 glasovi proti po nujnem postopku sprejel novelo zakona, s katero je ustanovil 12 novih občin.

Državni zbor je na predlog vlade ustanovil nove občine Apače, Cirkulane, Kostanjevica na Krki, Makole, Mokronog-Trebelno, Poljčane, Renče-Vogrsko, Središče ob Dravi, Straža, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Tomaž in Šmarješke Toplice. Sprejeta je bila tudi manjša sprememba območja občin, to je izločitev naselja Ostrovica iz občine Divača in njena priključitev k občini Hrpelje-Kozina.

Z ustanovitvijo omenjenih 12 novih občin se je 29. januarja na referendumskem glasovanju strinjala večina tamkajšnjih prebivalcev, kar je ob pripravi zakonskega predloga upoštevala vlada. Referendumska ljudska volja pa ni bila naklonjena ustanovitvi samostojnih občin Ankaran-Hrvatini, Bizeljsko, Rimske Toplice ter razdelitvi občine Dobrova-Polhov Gradec na dve občini, zato tudi vlada slednjih ni predlagala državnemu zboru v potrditev.

Nov občinski referendum 9. aprila

Poslanke in poslanci so sprejeli še odlok (62 za, 6 proti), s katerim so za nedeljo, 9. aprila, razpisali posvetovalni referendum in določili osem referendumskih območij, na katerih se bodo tamkajšnji prebivalci izrekali o tem, ali si želijo še nekaj novih občin. Če bo referendumski izid na vseh območjih pritrdilen, bo DZ še pred jesenskimi lokalnimi volitvami odločal o ustanovitvi še osmih novih občin.

Zaenkrat v Sloveniji 205 občin

Na podlagi današnje odločitve državnega zbora bo v Sloveniji delovalo skupno 205 občin, če se ne bodo v kateri od novoustanovljenih občih odločili za izpodbijanje odločitve na ustavnem sodišču. Gre sicer za četrti krog ustanavljanja občin v samostojni Sloveniji. S 1. januarjem 1995 je bilo na ozemlju Slovenije ustanovljenih 147 občin. Leta 1998 je bilo ustanovljenih še 46 občin. Junija 2002 se je od občine Litija odcepila občina Šmartno pri Litiji.

Številni očitki opozicije

Današnjo obravnavo so spremljali očitki, da za ustanovitev nekaterih novih občin na lokalni ravni ni soglasja in da bodo nekatera območja v novo občino vključena neprostovoljno. Zlasti iz opozicijskih vrst so prihajali očitki o izigrani in kršeni volji ljudi v primeru ustanavljanja nove občine Mokronog-Trebelno, kjer se z novo občino ne strinja več kot 70 odstotkov krajanov Trebelnega. Prav tako krajani krajevne skupnosti Lutverci niso dali svojega soglasja za samostojno občino Apače ter krajani krajevne skupnosti Bela Cerkev novi občini Šmarješke Toplice. V LDS menijo, da je državni zbor s preglasovanjem preprečil, da bi se za posamezno območje referendumska volja ljudi ugotavljala ločeno, saj v tem primeru ne bi prišlo do novih občin s preglasovanjem.

Minister brez listnice, zadolžen za področje lokalne samouprave, Ivan Žagar je sicer pojasnil, da se je vlada za ustanovitev občin odločila le v primeru pozitivnih referendumskih izidov. V koalicijskih SDS in NSi pa so menili, da opozicijski očitki niso utemeljeni in da bodo tudi krajani, ki se sedaj čutijo prikrajšane, vendarle spoznali, da jim bo v manjših občinah bolje. Če se v novih občinah ne bodo počutili dobro, se bodo lahko krajani z novimi pobudami odločili za spremembo občine, je v okviru razprave ocenil predsednik odbora DZ za lokalno samoupravo Pavel Rupar (SDS).

Vladajoča koalicija o tem vprašanju sicer ni bila povsem enotna. Po mnenju DeSUS in SLS je k napakam, ki so se zgodile, pripomogla tudi neustrezna zakonodaja. V SLS menijo, da se poslanci niso izkazali kot najboljši predlagatelji, zato bi v prihodnje morali le občinskim svetom ali krajevnim skupnostim dati možnost za vlaganje predlogov za nove občine. V DeSUS pa so v razmislek predlagali dodelavo zakona o lokalni samoupravi in zakona o financiranju občin, s čimer bi usahnili vedno novi apetiti po drobljenju obstoječih občin.