Ustanovljena seniorska organizacija Gibanja Svoboda: 'Glas in avtonomija starejših'

Novoizvoljeni predsednik seniorske organizacije Gibanje Svoboda Seniorji je v izjavi za medije po ustanovitvenem kongresu izpostavil pomen medgeneracijskega sodelovanja. "Mislim, da smo edini, ki smo problem starostnikov naslovili tako s stališča mladih kot starih. To politiko bomo gojili tudi v prihodnje. Medgeneracijsko sodelovanje je neizbežno, skrb drug za drugega je naša prva prioriteta," je poudaril Čebela. Zagotovil je, da imajo člani platforme izkušnje, ki jih bodo uspešno implementirali v program, tega pa bodo oblikovali in predstavili v prihodnjih dneh.

Zagotovil je tudi, da bo platforma pri oblikovanju politik popolnoma avtonomna, glede morebitnega sodelovanja s stranko DeSUS pa je odgovoril, da so odprti "za vsako konstruktivno sodelovanje", razen s tistimi, "ki v vrste upokojencev sejejo nemir, nezaupanje in pa sovraštvo."

Na vprašanje, ali to pomeni, da sodelovanja z ljudsko iniciativo Glas upokojencev, ki jo vodi Pavel Rupar, ne bo, pa je odgovoril, da "ni nič izključeno, če se situacija spremeni in se spozna, da ta pot ni prava".

Golob: Glas dajemo starejšim znotraj Gibanja Svoboda

"Z ustanovitvijo platforme Gibanja Svoboda Seniorji dajemo avtonomijo in glas vsem starejšim znotraj Gibanja Svoboda, zato da vse izzive starajoče se družbe naslovimo primarno skozi njih," pa je poudaril predsednik stranke Robert Golob. Premier se nadeja tvornega sodelovanja s seniorsko organizacijo, "da bomo dobili čim več konstruktivnih predlogov in idej, kako izboljšati položaj starejših v naši družbi".

Golob je poudaril, da je pred nami zelo pomembno obdobje, ko se bodo usklajevali zdravstvena in pokojninska reforma ter Zakon o dolgotrajni oskrbi, zaradi teh treh izjemno pomembnih vprašanj, ki prihajajo v naslednjih mesecih, pa je toliko bolj pomembno, da je znotraj stranke oblikovana skupina, ki bo imela ideje in konkretne odgovore na ta vprašanja. "Želimo, da so starejši aktivno vključeni pri oblikovanju vsebin, ki se njih najbolj tičejo," je izpostavil.

Če želimo kot družba biti uspešni, se moramo vsi skupaj zavezovati spoštljivemu dialogu, je dodal premier. "Kdor tega preprostega dejstva ne zna ali ne more sprejeti, se ne more prodajati, kot da želi ljudem dobro," je poudaril.

Po Golobovih besedah je skrb za starejšo generacijo ves čas prisotna v delovanju vlade. "To kažejo vsi rezultati in tudi zaupanje ljudi," je izpostavil.

Izpostavil je še, da so v stranki Gibanje Svoboda odprti za povezovanje s tistimi, ki živijo enake vrednote. To velja tudi za morebitno sodelovanje s stranko DeSUS. Pogovori z DeSUS, kot je dejal, so bili nekaj časa intenzivni, v nekem trenutku pa so se v Gibanju Svoboda odločili, da je boljše, da gredo po samostojni poti.

Gibanje za upokojene člane stranke ali starejše od 60 let

Gibanje Svoboda Seniorji je namenjeno članom stranke, ki so upokojeni ali starejši od 60 let ter želijo aktivno sodelovati pri oblikovanju politik in rešitev za izboljšanje svojega položaja, je Gibanje Svoboda zapisalo v sporočilu za javnost.

Na današnjem kongresu so člani sprejeli statut seniorske organizacije in izvolili funkcionarje ter predstavnike v organih organizacije. Izvolili so tudi člane sveta in nadzornega odbora.

Za podpredsednike so izvolili Franca Rožmana, Mira Mlakarja in Zdenko Marijo Kovač, za generalnega sekretarja pa Vojka Adamiča. Za člane izvršnega odbora pa so bili izvoljeni Kristina Ožbolt, Branka Kastelic, Stanka Preskar in Franci Lenart, so zapisali.

Posvet o prihodnosti starejših

Golob se je problematike starejših dotaknil tudi na posvetu o prihodnosti starejših in poudaril, da je treba starejšim omogočiti, da ostanejo aktivni. Ker dolgoživa družba zahteva tudi soočanje z boleznimi starejših, je treba temu prilagoditi zdravstveni in socialni sistem. Vlada pa nenazadnje vpeljuje ukrepe za nadzor cen hrane, kar bo koristilo tudi starejšim, je dodal.

"Začeti se mora zniževanje cen hrane, ker so razlogi za njihovo rast odpravljeni. Ne bomo dovolili, da bi posamezni členi v verigi kovali dobičke na račun stiske ljudi," je opozoril na posvetu Za boljšo prihodnost starejših in upokojencev, organiziranem na pobudo predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič.

Poudaril je pomen dostopa do zdravstvenih storitev v vseh življenjskih obdobjih. Če naj bo zdravstvo kakovostno in dostopno še posebej za starejše, ga je treba po njegovih besedah temeljito spremeniti. Z Zakonom o digitalizaciji zdravstva in s spremembami glede zdravstvene blagajne se vzpostavlja enoten skupen temelj, da bomo k vsem zdravstvenim storitvam pristopili z enega mesta in na enoten način, je pojasnil.

Starejše vidi kot zelo koristen del družbe, zato jim je treba omogočiti, da ostanejo aktivni. "Ko se človek upokoji, še zdaleč ni rekel zadnje besede glede vrednosti, ki jo lahko daje družbi. Ravno obratno, takrat lahko mogoče prispeva celo več. In to moramo nasloviti na pravi način," je pozval.

Pirc Musarjeva pozvala k pripravi dobrega zakona o dolgotrajni oskrbi

Pobudnica za organizacijo posveta Klakočar Zupančičeva je uvodoma dejala, da je treba zaznati težave starejših in izvesti pomembne spremembe v zdravstvenem in pokojninskem sistemu, pri čemer je treba preveriti možnosti za bolj fleksibilen trg dela. Prav tako bi bilo treba po njeni oceni izvajati predupokojitvene aktivnosti, da bi bilo tretje življenjsko obdobje bolj kakovostno.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je medtem pozvala k pripravi dobrega zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bo poudaril močno javno mrežo storitev. Poleg tega je pozvala k okrepitvi zdravstvenega sistema in k njegovi vrnitvi na raven iz časov, ko so nam ga vsi zavidali. Želi si poenotenja odločevalcev pri temah, ki so strateškega pomena za starejše. V prihodnost po njenem prepričanju vodi skupno delo pri strateških temah, te pa niso "niti leve niti desne".

Tako kot Pirc Musarjeva je tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina omenil pomen priprave in sprejetja zakona o dolgotrajni oskrbi, vendar pa so pri varuhu ocenili rok za javno razpravo o njem kot nerazumno kratkega. Ob tem se sprašujejo, kakšen delež za dolgotrajno oskrbo bo namenjen uporabniku in kakšen aparatu, ki se vzpostavlja. Prepričani pa so tudi, da mora biti vsakemu omogočena oskrba v domačem okolju. "Z ustrezno ureditvijo področja bomo dali jasno sporočilo o vrednosti življenja v vseh življenjskih obdobjih," je odločen Svetina.

Med sodelujočimi predstavniki različnih ministrstev je bil državni sekretar na ministrstvu za solidarno prihodnost Luka Omladič. Kot je dejal, bo zakon o dolgotrajni oskrbi še okrepil obstoječo ponudbo storitev, tako denimo mrežo pomoči na domu. Uvedena pa bo tudi enotna vstopna točka, kjer bodo uporabniki dobili jasne in strokovne informacije o možnostih, ki so na voljo.

Predstavniki posameznih nevladnih organizacij pa so pozivali k rešitvi težav, ki jih opažajo pri svojem delu. Kot nujno so ocenili pripravo zakona o dolgotrajni oskrbi, da se bo lahko v skladu z voljo udeležencev na referendumu novembra lani začel ustrezno izvajati z letom 2024. Hkrati menijo, da je treba zagotoviti dovolj kadra, da bodo domovi za starejše lahko sprejemali uporabnike. Posvarili pa so tudi, da se obseg pravic ne sme zmanjšati.