"Državni svet ima pravico zahtevati parlamentarno preiskavo in Državni zbor preiskavo odredi," je v izjavi za medije povedala predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Poudarila je, da mora biti vsaka parlamentarna preiskava zakonita in v skladu z ustavo. Zahtevo je že posredovala Zakonodajno-pravni službi DZ.
Če bodo strokovne službe imela kakšne pripombe ali pomisleke, bo predsednica DZ od Državnega sveta, ki je predlagatelj, zahtevala, da dodajo popravke. Pomisleke glede zahteve je sicer že podala pravno-kadrovska služba Državnega sveta, je še dejala Klakočar Zupančičeva. Po njenem mnenju sicer ne gre za nov način ravnanja, saj so tako pred njo ravnali že njeni predhodniki.
"Parlamentarna preiskava ni institut, s katerimi bi se želelo diskreditirati politične nasprotnike. Je institut, s katerimi se lahko ugotavlja politično odgovornost nosilcev javnih funkcij, katerega namen je oceniti dejansko stanje glede določene problematike, ki je potem podlaga za morebitno odločanje DZ. Viden mora biti njen javni interes," je dodala in poudarila, da morajo preiskave potekati zakonito in v skladu z ustavo. "Preiskovalna preiskava nikakor ne sme biti zlorabljena za namene političnega obračunavanja."
Kot predsednica DZ se bo v svojem mandatu zavzemala, da parlamentarne preiskave potekale zakonito.
Poudarila je še načela ustavnosti in zakonitosti, jasne določitve predmeta, časovnega vidika in namena preiskave, jasne razvidnosti javnega interesa in spoštovanja človekovih pravic ter temeljnih svoboščin oseb, ki so zajete pri delu preiskave.
Ker v Sloveniji še ni vzpostavljen institut pravnega varstva zoper odločitev za vzpostavitev parlamentarne preiskave, ga bo treba po več opozorilih ustavnega sodišča in tudi Evropske komisije ustrezno urediti z novelacijo zakonodaje, je poudarila Klakočar Zupančičeva.
Zato pričakuje, da bo ministrstvo za pravosodje takoj pristopilo k spremembam zakona o ustavnem sodišču, sama pa je že ustanovila delovno skupino, ki se ukvarja z zakonom o parlamentarni preiskavi. Cilj je, da se vzpostavi ustrezno pravno sredstvo za presojanje ustavnosti in zakonitosti akta o odreditvi parlamentarne preiskave in preprečitev zlorab instituta parlamentarne preiskave, je še pojasnila.
Preiskava podjetij Gen-I in Star Solar
Pobudo za odreditev parlamentarne preiskave je podal državni svetnik iz vrst SDS Andrej Poglajen, uradno pa je predlog vložila interesna skupina lokalnih interesov. Namen parlamentarne preiskave je med drugim pojasniti in razjasniti vsa dejstva in okoliščine ter oceniti dejansko stanje domnevnega finančnega izčrpavanja podjetja Gen-I in nezakonitega financiranja volilne kampanje stranke Gibanje Svoboda za državnozborske volitve leta 2022, izhaja iz zahteve za odreditev parlamentarne preiskave.
Člani preiskovalne komisije bodo ugotavljali vlogo in odgovornost nekdanjega predsednika uprave družbe Gen-I in trenutnega premierja Roberta Goloba v obdobju, ko je bilo to podjetje pod prevladujočim vplivom ali v lasti države, in sicer, s kakšnim interesom naj bi domnevno ravnal nezakonito oziroma v nasprotju z veljavno zakonodajo.
V preiskavi se bo med drugim ugotavljalo tudi morebitno interesno ozadje ustanovitve in delovanja družb KCA in Media partner agencija oziroma izdajateljev medijev ter ali so bili ti zlorabljeni za domnevno nezakonito financiranje volilne kampanje stranke Gibanje Svoboda za državnozborske volitve leta 2022.
Gen-I: Zahteva za parlamentarno preiskavo je nezakonita in neustavna
"Cilj podane zahteve za parlamentarno preiskavo je z neustavnimi in nezakonitimi metodami ter kršitvijo nekaterih ključnih ustavno varovanih pravic, kot so pravice do zasebne lastnine in pravice do svobodne gospodarske pobude, pridobiti najširšo možno količino podatkov, tako poslovno zaupnih kot zasebnih, ki bi jih snovalci zahteve po potrebi selektivno plasirali v javnost in jih uporabljali za diskreditacijo družbe z namenom povzročiti ji nepopravljivo in nenadomestljivo poslovno škodo," so po glasovanju v državnem svetu sporočili iz Gen-I.
Zahteva za parlamentarno preiskavo v takšni obliki, skladno z zaključki pravnih mnenj, ki so jih pridobili na Gen-I, lahko predstavlja le "ponoven primer zlorabe inštituta ustavne kategorije parlamentarne preiskave, hudo zlorabo državnega sveta kot državne ustanove in grob poseg v demokratično in ustavno ureditev". Gen-I bo o nadaljnjih korakih za zaščito svojih poslovnih interesov in z ustavo varovanih pravic javnost sproti obveščal.
V družbi so spomnili na argumente, ki so jih prek pooblaščenca Mirka Bandlja naslovili na državni svet. Zahteva za parlamentarno preiskavo tako po njihovem prepričanju ni le vsebinsko neutemeljena in z ničemer obrazložena, ampak je na ravni pamfleta. "Predmet obravnave ni opredeljen, opisani niso niti domnevni dogodki, ki naj bi bili sporni oz. niso niti navedeni, predvsem pa tudi ne časovno opredeljeni. Nekateri ključni podatki, na katerih temelji zahteva, so celo povsem neresnični," so zapisali.
Popolnoma nedoločen predmet preiskave po njihovi oceni pomeni, da bi lahko ta zajela poslovanje podjetja za obdobje 20 let nazaj. "S tem bi se ustvarila praksa, po kateri bi lahko politika na podlagi popolnoma nedoločenih ali celo izmišljenih navedb pridobivala poslovno zaupne in občutljive podatke katerega koli slovenskega podjetja, ki bi si ga katera od političnih strank zaradi različnih razlogov vzela za tarčo," so posvarili.
Da gre za nesmiselno preiskavo in med seboj časovno povsem pomešane nedefinirane posle, po njihovem mnenju izhaja tudi iz dejstva, da trenutni nosilci javnih funkcij v povezavi z Gen-I niti teoretično niso mogli tudi zlorabiti svojega položaja, kot je razvidno iz zahteve. Predsednik vlade Golob je bil namreč, kot so spomnili, predsednik uprave do 17. novembra 2021, torej le še pol leta po tistem, ko je družba uradno pridobila status podjetja v državni lasti. "Tudi v tem obdobju ni bil politik, še manj nosilec funkcij državne oblasti," so navedli v Gen-I.
Zagotovili so tudi, da družba nikoli in v ničemer ni sofinancirala niti volilne kampanje niti kako drugače stranke Gibanja Svoboda, ki je bila ustanovljena po tistem, ko je Golob prenehal voditi podjetje.
Po njihovem vedenju poslovanje družbe tudi ni predmet nobenih postopkov državnih organov, še najmanj postopkov, ki bi bili povezani z morebitnimi nepravilnostmi, prekrški ali celo kaznivimi dejanji. S posameznimi gospodarskimi subjekti, ki so predmet preiskave, pa družba po lastnih zagotovilih nikoli ni poslovno sodelovala.
Trditve o domnevnem finančnem izčrpavanju družbe in opustitvi skrbnosti dobrega gospodarja so medtem popolnoma izmišljene, so podčrtali. Poslovanje družbe je vsako leto predmet rednih revizij, Gen-I pa ima glede na kompleksnost poslovanja v mednarodnem okolju energetskih in finančnih trgov vzpostavljene vse najzahtevnejše instrumente presojanja skladnega in zakonitega poslovanja ter obvladovanja tveganj, so nanizali.
Kot popolnoma neutemeljenega so zavrnili tudi očitek namena finančnega oškodovanja družbe ob nameravani prodaji deležev Gen-I in Elektra Ljubljana v podjetju Gen-EL, 50-odstotnem lastniku podjetja Gen-I.
KOMENTARJI (104)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.