Ustanovitev pokrajin bi olajšala življenje, a političnega soglasja še ni

Državni svet Republike Slovenije in Inštitut za ustavno pravo sta včeraj organizirala posvet Ustanavljanje pokrajin, s katerim sta želela spodbuditi priprave za ustanovitev pokrajin in znova opozoriti širšo javnost, da bi se veliko lažje spoprijemali z naravnimi katastrofami, kot so poplave, požari in suša, če bi imeli državo organizirano po pokrajinah.

Marsikdo se sprašuje, kako bi bila videti naša država, če bi že imela vzpostavljene pokrajine. "Pokrajine potrebujemo že zaradi vsakodnevnega potovanja več kot 140 tisoč ljudi v Ljubljano, nujno je, da ob prestolnici ustanovimo druge centre, da bodo ljudje službe, ki so pomembne za razvoj države, lahko našli bližje domu. Verjamem, da bi lahko tako v prihodnjih letih zmanjšali migracijo ljudi, ki povzroča pritisk na okolje in tudi na prebivalce prestolnice. Ustanovitev pokrajin bi omogočila tudi hitrejše prostorsko načrtovanje, pridobitev gradbenih dovoljenj in razvojnih projektov, lažje upravljanje vodotokov in vodooskrbe, lažje zbiranje odpadkov, predvsem pa bi na ta način državo bistveno približali državljanom," je povedal predsednik Državnega sveta in vodja Delovne skupine za pripravo pokrajinske zakonodaje Marko Lotrič. Ob tem je dodal, da je ustanovitev pokrajin zelo pomembna v današnjem času katastrof. Čas avgustovskih poplav je namreč zahteval različne pristope za reševanje težav v vsaki pokrajini posebej.

Državni svet in Inštitut za ustavno pravo ocenjujeta, da je treba nadaljevati aktivnosti za pripravo pokrajinske zakonodaje in ustanovitev pokrajin. K temu državo zavezuje tudi Ustava RS, v kateri so pokrajine že od leta 2006 ustrezno urejene v 143. členu: "Vlada po drugi strani projekta pokrajin žal ne prepoznava kot prednostnega, saj zanj trenutno ni političnega soglasja." 

Da je regionalizacija Slovenije nujna, so nedavno pokazale tudi različne svetovne in državne krize; vojna v Ukrajini, covid-19, finančna kriza in katastrofalne avgustovske poplave. Med majhnimi občinami in državo ni širše lokalne samouprave, zato Slovenija pokrajine potrebuje kot vmesno stopnjo upravljanja med državo in občinami, poudarjajo v Državnem svetu.  Pokrajine bi prispevale tudi k tesnejšemu povezovanju vseh delov države in k zmanjševanju razlik v ekonomski razvitosti med njimi. Potreba po regionalizaciji izhaja tudi iz raznolikosti Slovenije in močne zavesti Slovencev o skupni pripadnosti na regionalni ravni, menijo. 

 Ustavna določba o pokrajinah bo letos dopolnila 18 let, prav zaradi njene neuresničitve pa v Sloveniji cveti centralizem, je pojasnil direktor Inštituta za ustavno pravo Ciril Ribičič. Meni, da bi bila Slovenija bistveno drugačna, če bi ustanovila pokrajine: "To bi prispevalo k njenemu enakomernejšemu razvoju, bolj učinkovitemu upravljanju države, demokratizaciji in decentralizaciji, evropeizaciji in omejevanju strankokracije. Uspešneje bi se vključila in bolje bi izkoristila svoje članstvo v Evropski uniji, uspešneje bi reševala tudi težave vsakokratne krize. Pokrajine bi zapolnile praznino, ki zeva med razdrobljeno mrežo občin in centralnimi državnimi organi. Nelogično je, da oblikovanju pokrajin pogosto nasprotujejo tisti, ki se sicer zavzemajo za interese slovenskega podeželja, ki najbolj izrazito čuti negativne posledice odsotnosti pokrajin."

Političnega soglasja še ni 

Minister za kohezijo in regionalni razvoj  Aleksander Jevšek je spregovoril o zagotavljanju skladnega regionalnega razvoja skozi mehanizme kohezijske politike. V okviru razprav o prihodnosti evropske kohezijske politike, ki je namenjena zmanjšanju ekonomskih, socialnih in teritorialnih razlik med regijami EU in v njih, se zaradi zaporednih kriz, s katerimi se soočata Evropska unija in svet, v zadnjem času še bolj poudarja nujnost usklajenega regionalnega razvoja za uspešen zeleni in digitalni prehod. Tudi Slovenija mora več pozornosti nameniti specifičnim potrebam in izzivom regij, zato ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj pripravlja spremembo zakona, ki ureja skladen regionalni razvoj. Cilj sprememb zakona je regijam zagotoviti pristojnosti ter kadrovske in finančne vire za njihov razvoj. Ključno za prihodnost bo tudi, da se posebnosti regij upoštevajo pri oblikovanju vseh politik na ravni države, zlasti pri sprejemanju odločitev o naložbah regionalnega pomena.

"Kljub trem poskusom formalne zakonodaje in prilagoditvam ustave, širše politično soglasje za ustanovitev pokrajin še ni bilo doseženo. V luči teh izzivov se kot alternativa krepijo obstoječe regionalne strukture in funkcionalne regije s specifičnimi razvojnimi in drugimi izvirnimi nalogami. Te bi lahko premostile razkorak med občinami in državo ter postopoma omogočile ustanovitev pokrajin v prihodnje," pravi minister za javno upravo Franc Props. 

Občine imajo v procesu ustanavljanja pokrajin izjemno pomembno vlogo, zato je njihovo tesno vključevanje in upoštevanje njihovih ugotovitev nujno, je pojasnil predsednik Skupnosti občin Slovenije Vladimir Prebilič: "V Skupnosti občin Slovenije smo za skrbno razpravo "od spodaj navzgor", ki bo omogočila občinam konstruktivno izražanje pomislekov glede števila pokrajin, imen, sedežev in demografskih vprašanj. Še bolj ključno pa je sodelovanje občin pri določanju nalog pokrajin ter zagotavljanju jasnih in specifičnih določb glede financiranja, ki bodo spoštovala stabilnost delovanja lokalne samouprave. V SOS odločno podpiramo nadaljevanje priprave pokrajinske zakonodaje, saj verjamemo, da bo ustanovitev pokrajin omogočila boljše reševanje razvojnih izzivov na regionalni ravni." Poudaril je, da so vse visoko razvite države, kot so Švica, Nemčija, Švedska, Finska in Avstrija, izrazito decentralizirane in regionalizirane ter so zato odporne na izzive in uspešne na področjih upravljanja. Regionalizacija pomeni boljše, hitrejše odločitve, inkluzijo volivk in volivcev ter boljšo družbeno inkluzijo, je še poudaril.