Uspešne ženske mladim dekletom: 'Bodite pogumne, sprejmite izziv, vztrajajte'

"Predvsem naj sledijo svojim željam in zanimanjem," prvi nasvet ponudi astrofizičarka in astronomka Andreja Gomboc. Bi jim pa sicer zdaj, ko sem odrasla in pametnejša, svetovala več stvari, se pošali.

Tudi to, da naj si skušajo najti vsaj eno osebo, še bolje pa dve ali tri, ki jim bodo mentorji v tistem pravem pomenu besede. "Da jim bodo torej nudili podporo ob morebitnih težkih trenutkih, nasvete glede pomembnih odločitev rer da jim bodo tu in tam odprli tudi kakšna vrata," pojasni profesorica in raziskovalka na Univerzi v Novi Gorici. Da ti nekdo ponudi priložnost in te usmeri, je namreč zelo pomembno tudi za njihov razvoj kariere.

Ob tem pa pravi, naj si skušajo najti oz. si ustvariti tudi skupino sodelavcev in sodelavk, "saj je delo v dobri skupini veliko lažje, kot če si osamljeni borec ali borka". Če pa v nekem okolju ne dobijo dovolj podpore, naj ne čakajo predolgo, temveč naj si raje poiščejo drugo. "Svet je velik, priložnosti pa veliko tako v Sloveniji kot v tujini. Škoda je izgubljati energijo v okolju, če to morda še ni zrelo zate."

Ne smejo pa pozabiti tudi na prosti čas, na čas zase, čas za družino in prijatelje. "Tudi nenehno delo namreč ni v redu," poudarja. Čeprav je sama ponosna na marsikateri uspeh, ki ga je dosegla v času svoje kariere – raziskovanje na področju sevanja gama, simuliranje in opazovanje plimskih raztrganj zvezd, projekt LSST, ki se bo prihodnje leto začel na observatoriju Vere Rubin v Čilu, pa tudi na svoj prispevek za promocijo astronomije in sodelovanje pri vzpostavitvi tekmovanja v zanju iz astronomije, ki je pripeljalo tudi do tega, da je imela Slovenija že dva absolutna zmagovalca na mednarodni olimpijadi iz astronomije in astrofizike – pa sta ji zasebno seveda najpomembnejša njena otroka.

"Vendar pa nobeden od njiju noče v astronomijo," prizna skozi smeh. "Ampak tudi to je čisto prav. Morata slediti svojim željam in ciljem," poudari.

'Vedno se lahko vrneš, izkušnje pa ti ne more vzeti nihče'

In tudi, če bi se dekleta odločala za pomorsko kariero, bi, če bi to potrebovala, tam našle podporo in pomoč. "Dekleta so vedno dobrodošla, da me pocukajo za rokav. Ko dvomijo, ko jih je strah, če potrebujejo prakso ali če se želijo česa naučiti, se zjokati, nasmejati," poudari Živa Cankar, nekdanja prva častnica na tovorni ladji s suhim razsutim tovorom, ki je danes zaposlena na Upravi RS za pomorstvo. 

Dekletom bi ob tem svetovala, naj jih ne bo strah se preizkusiti v stvareh, ki jih zanimajo. "Vedno greš lahko namreč nazaj, kjer koli si. Se pa ob tem zavedaš, da si vsaj poskusil, zaradi česar ti ne more biti nikoli žal," poudarja.

V vsakem primeru pa meni, da je plovba dragocena izkušnja, ki te tudi osebnostno spremeni. "Ko si na ladji sam s seboj in lahko razmišljaš. Nekaj, kar danes morda vsak vsaj malo potrebuje. Da se lahko torej sooči sam s seboj in kasneje tudi s skupnostjo," pojasni.

Odklop na ladji je sicer periodičen; v pristanišču je namreč popolnoma drugače kot med plovbo. "Kot da bi iz miru med plovbo v pristanišču preklopil na hitri posnetek. Vse se dogaja zelo hitro, vse  je nujno, vse mora biti narejeno takoj, akcija je podnevi in ponoči. Takrat sta celo hrana in spanec postranskega pomena. Ko pa znova izpluješ, sledi mir, ki se ga danes v službi na kopnem ne da dobiti," je prepričana Cankarjeva.

Ob tem pa je ena od prednosti zagotovo tudi ta, da vidiš svet. "Ko enkrat greš, Zemlja postane majhna in lepo je, da jo ceniš. Veliko se naučiš, znanje pa nato odneseš se seboj. Dodaš svoj vidik, svojo izkušnjo in tako skupnost raste," pove.

'Uspeh ni zgolj v poziciji ali nazivu'

Podobno bi jim svetovala tudi generalna vodja skladišč pri uspešnem podjetju Maja Gostiljac. "Tako njim kot mlajši sebi bi svetovala, naj nikoli obupajo, ne glede na to, koliko izzivov ali padcev se pojavi na njihovi poti. Pomembno je vztrajati in slediti svojim sanjam ter ciljem, četudi to pomeni premagovanje ovir in čakanje na pravo priložnost," poudarja. Ob tem pa dodaja, da uspeh ni zgolj v poziciji ali nazivu, temveč tudi v občutku izpolnjenosti in zadovoljstva, ki ga najdemo v tem, kar počnemo in kar resnično želimo.

Gostiljčeva pravi, da kot mama dveh deklic, starih devet in 11 let, skuša biti vzor tako njima kot tudi drugim mladim ženskam. "S svojim delom in dosežki želim pokazati, da lahko ženske uspejo v poklicih, ki so tradicionalno moški, in da lahko visoke položaje dosežejo tudi že v mladih letih." Sama je namreč do pozicije generalne vodje skladišč prišla že pri 29 letih.

Hčeri pa si sicer želi naučiti predvsem samostojnosti, moči in zmožnosti, ki jih imata. "Brez omejitev, ki jih postavljajo stereotipi. Pomembno pa mi je tudi, da razumeta pomen trdega dela, vztrajnosti in družinske podpore tako v poklicnem kot v zasebnem življenju," dodaja. Meni namreč, da je prav to, da je sama že v mladih letih dosegla visoko pozicijo, dokaz, da lahko s trdim delom, vztrajnostjo in pravo podporo dosežejo svoje cilje, "ne glede na to, kako veliki ali nedosegljivi se morda zdijo na začetku". 

In tudi ko pridejo težki dnevi, pravi, da sta ji največja opora prav njeni hčeri. "Čeprav zaradi njune mladosti ne morem z njima deliti vseh podrobnosti, mi že njuna prisotnost in osredotočanje na njune dejavnosti prinašata veliko veselja in zadoščenje," pove. Poleg otrok pa so pomemben vir podpore tudi kolegi iz službe, s katerimi deli tako dobre kot slabe dni, zaključi.