Računsko sodišče je ocenilo, da je bila prodaja 80-odstotnega poslovnega deleža Sistemske tehnike v letu 2003 izvedena uspešno, saj so bili doseženi cilji vlade, torej ohranitev števila delovnih mest in ohranitev in nadaljnji razvoj programa namenska proizvodnja. Računsko sodišče je tako v revizijskem poročilu o prodaji Sistemske tehnike izreklo pozitivno mnenje o pravilnosti postopka prodaje, je na današnji novinarski konferenci povedal predsednik računskega sodišča Igor Šoltes.
Družbo Sistemska tehnika je v letu 2002 ustanovila neaktivna družba, ki je bila v lasti Slovenskih železarn. V tem letu je 100-odstotni delež družbe Sistemska tehnika z odplačnim prenosom pridobila druga odvisna družba Slovenskih železarn - SŽ-Stroji in tehnološka oprema (STO) z Raven na Koroškem. Slednja je v postopku prisilne poravnave na Sistemsko tehniko prenesla program namenska proizvodnja.
Komisija imenovana za vodenje in nadzor nad postopkom prodaje Sistemske tehnike je postopek prodaje vodila na način, ki je bil v vseh pomembnih pogledih v skladu z veljavno uredbo o prodaji in drugih oblikah razpolaganja s finančnim premoženjem države in občin, je ugotovilo računsko sodišče. Omenjeni 80-odstotni delež je za 460 milijonov tolarjev kupila družba Viator&Vektor.
Na podlagi ugotovitev o načrtovanju in doseganju ciljev prodaje je računsko sodišče ocenilo, da je bila prodaja izvedena uspešno, saj so bili cilji vlade doseženi. Z izjemo načrtovanega poslovnega izida družbe Sistemska tehnika za leto 2004 so bili s prodajo doseženi tudi drugi cilji, ki si jih je zastavila komisija, zadolžena za vodenje prodaje. Dosežena kupnina je zadostovala za pokritje obveznosti iz prisilne poravnave STO.
Računsko sodišče meni, da je bila prodaja tega poslovnega deleža učinkovita, ker so bili v postopek prodaje vključeni vsi ključni interesenti in je bil v danih razmerah dosežen največji iztržek. Dosežena kupnina od prodaje poslovnega deleža družbe Sistemska tehnika je minimalno (za dva odstotka) presegla ocenjeno pošteno tržno vrednost 80-odstotnega poslovnega deleža družbe.
ZPIZ kršil pravila
Je pa računsko sodišče izreklo mnenje s pridržkom za pravilnost poslovanja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) Slovenije v letu 2004, saj je zavod v več primerih ravnal v nasprotju s predpisi, ki urejajo oddajo javnih naročil. Pozitivno mnenje pa je zavod dobil za računovodske izkaze za omenjeno leto, so sporočili s sodišča.
Pri revidiranju pravilnosti poslovanja v letu 2004 je računsko sodišče ugotovilo, da je zavod v več primerih ravnal v nasprotju s predpisi, ki urejajo oddajo javnih naročil, med drugim pri nabavi potrošnega materiala za tiskalnike in magnetne trakove v znesku nekaj manj kot 16 milijonov tolarjev, nabavi tiskanih obrazcev v znesku 18 milijonov tolarjev, naročanju storitev vzdrževanja IBM strojev v znesku 20,3 milijona tolarjev in nabavi računalnikov in barvnih ekranov v znesku 15,3 milijona tolarjev. Odzivno poročilo ni potrebno, ker je zavod še v letu 2004 in v letu 2005 izvedel javne razpise za potrošni material za tiskalnike in magnetne trakove, pisarniški material, tiskane obrazce, vrečke s povratnico in dopise z oznako.
Računsko sodišče je pri reviziji tudi ugotovilo, da so računovodski izkazi zavoda za omenjeno leto (bilanca stanja, izkaz prihodkov in odhodkov, izkaz računa finančnih terjatev in naložb ter izkaz računa financiranja) v vseh pomembnih pogledih v skladu z zakonom o računovodstvu, zakonom o javnih financah in slovenskimi računovodskimi standardi.
Je pa posebej opozorilo na zadolževanje zavoda v letu 2004 pri bankah in zakladnici enotnega zakladniškega računa države, ki je 31. decembra 2004 znašalo 17,1 milijarde tolarjev in se je v celoti nanašalo na zakladnico. Primanjkljaj sredstev, ki je nastal zaradi nepokrite izgube iz let 1999 in 2000, bi morala zavodu nadomestiti država iz državnega proračuna ali drugih virov. To je storila 1. julija letos, ko je na podlagi zakona o prevzemu dolga ZPIZ prevzela dolg zavoda iz najetega posojila in pripadajočih obresti pri zakladnici po stanju na dan 30. junija 2005, vendar ne več kot 17,1 milijarde tolarjev.
Elanu negativno mnenje
Računsko sodišče je ugotovilo, da sta družbi Elan in Skimar med letoma 2000 in 2003 poslovali v neskladju z usmeritvami, ki jih morata upoštevati pri svojem poslovanju, saj nista v celoti upoštevali določil slovenskih računovodskih standardov. Sodišče je zato v revizijskem poročilu o pravilnosti in smotrnosti porabe namenskih javnih sredstev, dodeljenih skupini Elan, izreklo družbama negativno mnenje glede pravilnosti poslovanja.
Kot je povedal predsednik računskega sodišča Šoltes, gre v primeru družbe Elan za eno najobširnejših revizij. Pobudo zanjo je Državni zbor oz. odbor za gospodarstvo podal že leta 2002. Računsko sodišče je revidiralo porabo namenskih javnih sredstev, ki jih je Elanu in njegovim hčerinskim družbam zagotovila Slovenska razvojna družba (SRD). Pri tem je sodišče izdalo tudi ločeno mnenje glede pravilnosti poslovanja SRD in ugotovilo, da je družba pri dodeljevanju in odobravanju namenskih javnih sredstev v pomembnih pogledih poslovala v skladu s predpisi in ji je zato izdalo pozitivno mnenje.
Pri revidiranju uspešnosti prestrukturiranja skupine Elan je računsko sodišče preverjalo uresničitev dveh ciljev zapisanih v sklepih vlade, in sicer ohranitev delovnih mest in ohranitev blagovne znamke. Ugotovili so, da je bila družba pri doseganju teh ciljev uspešna.
Pri preverjanju doseganja ciljev, ki so izhajalo iz tripartitne pogodbe med Elanom, Skimarjem in podjetjem Korže, pa je sodišče ugotovilo, da ti niso bili doseženi. Cilj je bil izvršiti poslovni preobrat v družbi Elan v obdobju dveh let, in sicer tako da bo konsolidiran poslovni izid v drugem letu prestrukturiranja družbe Elan pozitiven, da bo nesolventnost odpravljena in da bo Elan pozicioniran za nadaljnjo pozitivno rast v naslednjih dveh letih.
Pri revidiranju učinkovitosti prestrukturiranja skupine Elan je računsko sodišče ugotovilo, da je bilo zaradi neustreznega nadzora SRD nad poslovanjem in poslovodenjem sistema Elan poročanje vladi pomanjkljivo, brez informacij o dejanski uspešnosti poslovanja sistema Elan po zaključenem prestrukturiranju.
Nepravilnosti v pogodbi o poslovodenju
Prestrukturiranje skupine Elan je bilo po oceni računskega sodišča izvedeno negospodarno. Kot je povedal Šoltes, je revizija odkrila nepravilnosti in nedoslednosti, ki izhajajo že iz same pogodbe o poslovodenju. Ta namreč že v osnovi ni vsebovala potrebnih elementov za merjenje višine nagrade.
Način nagrajevanja poslovodstva bi se moral po drugem letu spremeniti, saj je bila sanacija zaključena. Poleg tega so nagrajevanje poslovodstva in nadomestila po pogodbi o poslovodenju presegla priporočila vlade. Sodišče je negospodarnost ocenilo najmanj v višini 1,9 milijarde tolarjev.
Najbolj sporni način nagrajevanja pri pogodbi o poslovodenju je premija za uspeh, ki se obračuna na podlagi letnega izkaza uspeha, in sicer v vrednosti 25 odstotkov od osnove, ki jo predstavlja celotni dobiček po obračunu davkov, povečan za amortizacijo, pri čemer se od osnove odštejejo morebitne neposredne subvencije, prejete v obračunskem letu. Postavlja se vprašanje, kako obravnavati obdobje, krajše od 12 mesecev, pojem neposrednih subvencij ni opredeljen in v kakšni meri obravnavati oblikovanje dolgoročnih rezervacij za hipoteke pri izračunu poslovnih izidov, je pojasnil vrhovni državni revizor Samo Jereb.
Na negospodarno ravnanje SRD pa kaže tudi dejstvo, da v pogodbo o poslovodenju ni bilo vključeno zmanjšanje osnove za nagrado poslovodstva za vsaj minimalni donos na vložena sredstva, kar je onemogočilo delno znižanje stroškov v skupnem znesku 253,2 milijona tolarjev.
Ministrstvu za okolje in ministrstvu za delo pozitivno mnenje
Računsko sodišče je revidiralo tudi pravilnost in smotrnost porabe namenskih sredstev ministrstva za okolje in prostor za financiranje investicije v obnovljive vire energije v letu 2001 v višini 36 milijonov tolarjev in izdalo pozitivno mnenje.
Revidirali so tudi pravilnost odobritve in porabe namenskih sredstev ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za sofinanciranje razreševanja presežnih delavcev in pospeševanje novega zaposlovanja v obdobju od 2000 do 2003. Ugotovili so, da so bila sredstva v višini 15,7 milijona tolarjev namensko porabljena in so podali pozitivno mnenje.
