Slovenija

Uspehi desnice niso naključje

Ljubljana, 05. 05. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min
Avtor
D.Z./B.L.
Komentarji
0

S predsednikom Socialdemokratske stranke Janezom Janšo smo se pogovarjali o spremembah na evropskem političnem prizorišču, predvsem o vedno večjih uspehih strank skrajne desnice.

Menjavanje levice in desnice na oblasti je v demokraciji normalen proces, stvari pa dobijo povsem drugačne dimenzije, ko se oblasti približujejo skrajneži. So ocene, da se Evropi krepi skrajna desnica pretiravanje ali gre za trend?

Mislim da gre za trend. Ne krepi se samo skrajna desnica, krepi se tudi skrajna levica. To je značilno za čase, ko se stvari spreminjajo, ko ljudje pričakujejo ali pa kar terjajo večje spremembe, kot jih stranke na oblasti dejansko nudijo. Tako so recimo na zadnjih dveh volitvah na področju bivše vzhodne Nemčije komunisti dosegli zelo dober rezultat, so analitiki za ta uspeh navajali podobne razloge kot jih navajajo sedaj za uspeh Le Pena v Franciji.

Bi lahko krepitev skrajne desnice pripisali apatiji volivcev?

Ne samo apatija, lahko gre za občutek, da oblast ne ščiti tistih vrednot, ki jih oni postavljajo v ospredje. Če se ljudem zdi, da bi morale te vrednote biti višje na lestvici vrednot kot trenutno so. Ko se Evropa združuje, ko se prostor širi, se tisti, ki se bolje počutijo za domačim plotom, čutijo ogrožene in terjajo neke drugačne usmeritve. Tako seveda volijo za tiste, ki jim to zaščito obljubljajo.

Kakšne so razmere v Sloveniji? Imamo pri nas politike, stranko, ki bi jo lahko uvrstili na skrajno desnico?

Če je nimamo, smo tako stranko zagotovo imeli, osebno mislim, d jo še vedno imamo, to je slovenska nacionalna stranka. Ta je enkrat nastopala skrajno desno, drugič spet skrajno levo, skratka za slovenske razmere z zelo skrajnimi stališči. Vendar jez temu ne dajem prevelike teže. Vsaj zaenkrat v Sloveniji nobena skrajna opcija, ne leva ne desna, nima resnejših možnosti za uspeh. Skrbi pa me, kaj se trenutno dogaja na drugem polu, kar na primer počne mladi forum Združene liste, demonstracije proti Natu, ki se dogajajo na zelo militanten način, na preseganje nekih mej, za katere smo do pred kratkim mislili, da so meje dopustnega v slovenski politiki. To me skrbi, vendar ne dolgoročno. Islim, da je slovenska družba dovolj zdrava, da bo te primere izločila.

V zadnjem času je v Sloveniji opaziti povečano kritičnost do aktualne oblasti, primer je vladno letalo in nekatere druge afere, je mogoče to po desetih letih vladanja levice šteti za znanilce zasuka na desno?

V Sloveniji desnica in levica nista isto kot drugod po Evropi. Pri nas bi bilo zelo dobro, da bi uporabili izraza tranzicijska levica in tranzicijska desnica. Pri nas levico namreč v glavnem sestavljajo bogatejši sloji, kar je značilno za desnico v Evropi. Te razlike, ki jih je kar nekaj, pa niso značilne samo za Slovenijo, ampak za vse postkomunistične države. Upam pa, da bo tudi v Sloveniji prišlo do že omenjenih normalnih ciklov menjave levice in desnice na oblasti. V bistvu mi je vseeno, ali se bo temu reklo zasuk v desno, želim si le, da ne bodo vedno isti na oblasti in da bodo imeli volivci spet možnost izbire.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20