V 99-ih slovenskih gospodinjstvih so bila kar v 30-ih odstotkih zdravila shranjena na neprimernem mestu - v kopalnici, nad kuhinjsko napo, izpostavljena soncu. Približno enak delež zdravil je dostopen otrokom, mlajšim od 6 let. Uporabniki pogosto zavržejo navodila, niso pozorni na rok trajanja zdravila. Anketiranci so zdravila celo dali sosedu, znancem. V slovenskem gospodinjstvu je po raziskavi Fakultete za farmacijo v povprečju za 13.000 tolarjev zdravil.
70 odstotkov teh zdravil je v redni uporabi, 16 odstotkov po potrebi, 14 odstotkov zdravil pa se nikoli ne uporabi, in ravno teh 14 odstotkov predstavlja problem, je povedal dr. Mitja Kos s Fakultete za farmacijo. Rok uporabnosti gre pogosteje mimo, hkrati lahko hitreje zamešamo zdravila, ki tam ležijo, še dodaja Kos.
Slovenski zdravniki letno predpišejo 14 milijonov receptov, to je približno sedem receptov letno na prebivalca. Okrog 100.000 Slovencev vsak dan vzame vsaj eno tabletko. Navidez visoke številke, v primerjavi z drugimi državami ne.
Primarij Martin Možina, dr. med. in predsednik komisije za zdravila v Kliničnem centru je pojasnil, da opazijo, da približno tolikšno število zdravil predpišejo zdravniki v skandinavskih državah, sosedje v Italiji in Avstriji pa predpišejo še enkrat več zdravil letno. V Angliji zdravniki, ki nam jih dostikrat dajejo za vzor racionalnega predpisovanja, pa predpišejo vsaj za 50 odstotkov več receptov na leto na prebivalca kot slovenski zdravniki, še meni Možina.
Če je v Sloveniji 650.000 gospodinjstev, je po izračunih zdravil na zalogi za približno 9 milijard, nikoli uporabljenih za dobro milijardo tolarjev. Ko omenjamo zaloge zdravil, gre za sistemski problem - za težavo zdravnikov, ki zdravila predpisujejo, farmacevtov, ki zdravila izdajajo, in farmacevtske industrije, ki nekatera zdravila morda celo preagresivno reklamirajo, menita Kos in Možina. Velja pa splošno pravilo - nikoli naj zdravil ne bi uporabljali po pretečenem roku, ki ga navaja proizvajalec. V nasprotnem primeru so lahko posledice usodne.
Od letno 200 hujših zastrupitev, jih je tri četrtine z zdravili. Med temi, zanimivo, je večino namernih - kot poskus samomora. In vsako leto je v Sloveniji nekaj sto otrok, ki se zastrupijo z zdravili, ki so jih dobili doma, v domačem okolju, kar kaže tudi na slab nadzor staršev nad nevarnimi proizvodi.