Usmerjanje izvedencev?

Državni nadzorniki iz urada informacijske pooblaščenke so v okviru postopka, ki ga vodijo, samostojni. Če pa se pojavijo strokovna vprašanja, lahko postavijo izvedenca ustrezne stroke (na primer gradbene, medicinske, računalniške ali podobno), kar jim omogočata zakon o inšpekcijskem nadzoru in zakon o splošnem upravnem postopku, pojasnjujejo v uradu informacijske pooblaščenke.

Kot še pojasnjujejo v uradu, so se po predlogu ministra za javno upravo Gregorja Viranta za rešitev vprašanja vpogleda v zdravstvene kartoteke pacientov v javnosti pojavila številna vprašanja o tem, ali imajo državni nadzorniki sploh možnost vpoklicati izvedenca neke stroke.

V sporočilu za javnost urada informacijske pooblaščenke tako namestnica pooblaščenke Mojca Prelesnik pojasnjuje, da je nadzornikova odločitev o postavitvi izvedenca odvisna od ravni in vrste njegovega strokovnega znanja v zvezi z obravnavano zadevo. Tako imenovanje izvedenca stroke ni potrebna, kadar ima državni nadzornik sam potrebna znanja - na primer, če se pojavi vprašanje s področja hrambe osebnih podatkov na elektronskih medijih, postavitev izvedenca informacijskih ved ni potrebna, če ima državni nadzornik znanje s tega področja, pojasnjujejo v uradu.

Spomnimo:

Minister za javno upravo je po ponedeljkovem pozivu zdravstvene stroke informacijski pooblaščenki, naj prekine s preiskavami v zdravstvenih zavodih, dokler se ne uredi vprašanje zdravstvene etike, ki zdravnikom nalaga zaupnost podatkov njihovih pacientov, vse vpletene povabil na sestanek. Predstavil jim je svojo možnost rešitve nastalega vprašanja, in sicer, da bi se v takih primerih nadzor izvajal tako, da bi se postavilo izvedenca sodne medicine, ki bi v konkretni zadevi deloval po navodilih informacijskega pooblaščenca in podal odgovore na pravno relevantna vprašanja.