Ker je edina pravna pot za preklic referenduma, kot je pojasnila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, sprejem odloka o prenehanju veljavnosti veljavnega odloka, so poslanske skupine, ki so prvotno predlagale referendum, zdaj vložile tudi predlog razveljavitvenega odloka.
Pod predlog odloka so podpisani vodje poslanskih skupin Svoboda, SDS, SD, NSi in poslanca narodnih skupnosti, v njem pa omenjajo medijske objave in očitke. In čeprav branijo postopke DZ s tem v zvezi, ugotavljajo, da se upoštevajoč nastale okoliščine postavlja utemeljen dvom v to, ali lahko volivci informirano, avtonomno in odgovorno odločajo o tako pomembnem dolgoročnem vprašanju nacionalnega pomena, kot je oskrba z električno energijo.
V sredo bo predlog razveljavitvenega odloka skupaj z zahtevo za izredno sejo državnega zbora za njegovo potrditev, pod katero so se podpisali poslanci Svobode in SD, najprej na dnevnem redu kolegija predsednice DZ, sledila bo obravnava predlaganega odloka na matičnem odboru za infrastrukturo, okolje in prostor. V četrtek naj bi nato DZ na izredni seji dokončno potrdil odlok in tako referendum za zdaj umaknil z dnevnega reda politike.
Golob: Referendum o jedrski elektrarni je izsilila SDS
Premier Robert Golob je danes ocenil, da je referendum na nek način izsilila SDS, ter izrazil mnenje, da končna odločitev o tem ne bo sprejeta pred letom 2027 ali 2028.
"Verjamem, da bo takrat tisti odločilni referendum. Ta referendum, o katerem zdaj govorite, je bil na nek način izsiljen z enostransko pobudo SDS. Ta isti SDS je sedaj enostransko umaknil svojo pobudo in nam res ni do tega, da bi se na tem projektu lomila politična kopja, ker je enostavno prevelik, preveč pomemben in prezahteven, da bi se na njem šli politike," je dejal Golob. Odločitev poslanskih skupin za umik referendumske pobude pa je označil za pravilno.
'Odločitev mora biti sprejeta na informiranem in transparentnem referendumu'
Vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj je v državnem zboru dejal, da manjša od obeh opozicijskih strank jedrsko opcijo še vedno zagovarja kot edino, ki lahko Sloveniji na srednji in dolgi rok zagotovi stabilno samooskrbo z električno energijo. Ker v tem vidijo eno glavnih prioritet Slovenije, menijo, da morajo postopki glede referenduma teči tako, da ne bo sence dvoma o njih in o odločitvi volivcev, zato kot najboljšo možnost vidijo, da se v teh okoliščinah izvedba referenduma prekliče in se ustvarijo okoliščine, ki bodo bolj naklonjene izvedbi.
Cigler Kralj je spomnil na redni očitek javnosti slovenski politiki, da se ne zmore poenotiti o skoraj ničemer. Jedrska opcija in stabilna oskrba za elektriko sta tako pomembni, da se je skoraj vsa "razumna" slovenska politika poenotila, zato se v NSi sprašujejo, zakaj je nekdo nedovoljeno snemal dogovarjanje med poslanskimi skupinami o vsebini predloga za razpis referenduma in posnetek v javnost, natančneje v oddajo Tarča na Televiziji Slovenija, spravil ravno v času intenzivne priprave na referendum.
V SD so z razpletom zadovoljni, je ponovila poslanka Meira Hot. "Že več mesecev smo se spraševali, ali je razprava v javnosti pravilna in ali je dovolj vključujoča oziroma smo razpravo celo v veliki meri pogrešali," je izpostavila in dodala, da se jim je zdelo, da informiranje zgolj prek spletne strani in nekaj okroglih miz na to temo ni tisto, kar bi omogočilo celovito odločitev na posvetovalnem referendumu.
Temelj posvetovalnega referenduma je po poslankinih besedah omogočiti demokratično in informirano odločanje ljudstva. "Z vidika tega, kar se je dogajalo, in z vidika tega, da je bilo referendumsko vprašanje kljub vsemu sugestivno, ter da ni bilo prave strokovne javne razprave, je tovrsten referendum najbolj razumno preklicati," je dodala.
Čeprav niso bili med predlagatelji, tudi v Levici po besedah koordinatorice Aste Vrečko pozdravljajo umik referenduma. "Ves čas smo opozarjali, da je referendum preuranjen in da referendumsko vprašanje ni ustrezno. Nismo se strinjali ne z načinom referenduma, torej da ga izvedemo v tej fazi, ko še ni točno znano ne koliko bo stala elektrika, koliko bo stal sam projekt in kakšni bodo vplivi na okolje," je pojasnila.
Levica, kot je poudarila, ne nasprotuje jedrski energiji in bodo, če bo do tega prišlo, podprli podaljšanje obratovanja krške jedrske elektrarne za dodatnih 20 let. Prav tako podpirajo razmislek o možnosti nove jedrske elektrarne. "Ampak vsekakor mora biti odločitev sprejeta na informiranem in transparentnem referendumu, ne pa da se zdi, da se pred državljane postavlja pod izvršena dejstva," je dodala.
Obravnava odloka v četrtek?
"Umik zahteve za razpis referenduma ni mogoč, je pa možno sprejeti odlok o prenehanju veljavnosti prej sprejetega odloka," je pred tem pojasnila predsednica državnega zbora. Predlagatelj je lahko samo en poslanec, DZ pa odloča v skladu s poslovnikom, je dejala. "Zakonodajna pravna služba je obveščena, v sredo bi bil kolegij predsednice, seja matičnega delovnega telesa, potem pa še obravnava odloka na plenarni seji v četrtek," je povedala in dodala, da to ni prvi tak primer. Omenila je covidne ukrepe v času prejšnje vlade.
Klakočar Zupančičeva predvideva, da bodo isti predlagatelji predlagali tudi nov odlok ter da bodo v obrazložitvi navedli spremenjene okoliščine. Ob tem je dodala, da preklic referenduma ne pomeni, da v prihodnosti referendumi o tej temi ne bi bili možni.
Ob tem je dejala, da pri vsebinskem odločanju ni sodelovala, da pa je DZ postopal v skladu z ustavo in zakoni.
Minister za okolje, podnebje in energijo ter predsednik programskega odbora Gibanja Svoboda za infrastrukturo in minister za energijo Bojan Kumer je dejal, da so v odboru sprejeli stališče, da stranki predlagajo umik referendumske pobude. Kljub napovedanemu umiku odloka o posvetovalnem referendumu v stranki vztrajajo, da so v DZ vse postopke vodili transparentno. Še pred tem sta umik pobude predlagali SDS in SD.
Zaustavitev vseh referendumskih aktivnosti, ki bi imele finančne posledice
Z državne volilne komisije (DVK) so sporočili, da zaenkrat še niso prejeli obvestila državnega zbora o preklicu posvetovalnega referenduma, ki naj bi bil izveden 24. novembra. Iz medijev so sicer seznanjeni z izjavo predsednice državnega zbora o načrtovanem sprejetju odloka o prenehanju veljavnosti referendumskega odloka. "Vse okrajne volilne komisije in volilne komisije volilnih enot smo zato pozvali k zaustavitvi vseh nadaljnjih referendumskih aktivnosti, ki bi lahko imele finančne posledice," so dodali.
V skladu z rokovnikom referendumskih opravil so morale sicer okrajne volilne komisije do 21. oktobra določiti območja in sedeže volišč za izvedbo posvetovalnega referenduma o JEK 2, kar pomeni, da so se že sestale na sejah.
"V skladu s Pravilnikom o določitvi meril in kriterijev za določitev višine nadomestil in povračila stroškov članom volilnih organov, tajnikom in drugim osebam, ki opravljajo dolžnosti na volitvah in referendumu članom volilnih komisij in tajnikom ter njihovim namestnikom za izvedbo referendumskih opravil pripada nadomestilo v odvisnosti od udeležbe na sejah in drugih aktivnosti, prav tako pa imajo tudi pravico do povračila potnih stroškov," so pojasnili na DVK.
V tem trenutku pa sicer še ni mogoče izračunati zneska, ki ga bo DVK nakazala volilnim komisijam iz omenjenega naslova na podlagi njihovih obvestil o navzočnosti na omenjenih sejah in potnih stroških.
Pripravljeno je že volilno gradivo, vključno z glasovnico, vendar pa to še ni šlo v tiskanje, v prevajanje pa so poslali tudi dokumente, ki morajo biti na dvojezičnih območjih volivcem na voljo v dveh jezikih. Nekateri so po besedah DVK tudi že prevedeni. Prav tako so določeni stroški nastali tudi z izvedenimi informacijskimi storitvami za vzpostavitev vlog za druge načine glasovanja na spletnem portalu eUprava.
Državna volilna komisija bo preklicala za četrtek sklicano usposabljanje tajnikov volilnih komisij in njihovih namestnikov za uporabo enotnega informacijskega sistema za podporo volitev in referendumov. "Poleg tega smo ustavili odprtje vloge na spletnem portalu eUprava, s katero bi se volivci lahko prijavili za druge načine uresničevanja volilne pravice."
Če bo državni zbor preklical odlok o razpisu posvetovalnega referenduma, bo DVK sprejela odločitev o preklicu veljavnih aktov za izvedbo posvetovalnega referenduma, vključno z rokovnikom referendumskih opravil, ter o tem nemudoma obvestila vse volilne komisije in ostale deležnike.
'Sledila mnenju treh eminentnih ustavnih pravnikov'
Glede razkritij v oddaji Tarča na nacionalni televiziji in očitkov, da je šlo za protizakonito ravnanje poslancev, je Klakočar Zupančičeva v izjavi spomnila, da je v postopku sprejemanja resolucije in odloka o razpisu referenduma sledila pravnemu mnenju treh eminentnih ustavnih pravnikov, da resolucija ni pravni, ampak politični akt brez pravnih posledic, zato se je DZ o njej lahko odločal pred izvedbo posvetovalnega referenduma.
DZ je z veliko, skoraj dvotretjinsko večino 10. oktobra sprejel odlok o referendumu o zagotavljanju stabilne oskrbe z nizkoogljično električno energijo, ki bi ga izvedli 24. novembra. Na glasovanju bi se vprašanje glasilo: "Ali podpirate izvedbo projekta JEK 2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo?"
Opravila za izvedbo referenduma so že stekla, v petek bi se morala začeti tudi referendumska kampanja. Vendar pa so mediji v zadnjem obdobju poročali o več negativnih zgodbah v zvezi z JEK 2 in referendumom o njem. TV Slovenija je minuli teden med drugim predvajala posnetek neformalnega dogovarjanja politikov glede vrstnega reda sprejemanja resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije in odloka o razpisu referenduma o JEK 2, ki naj bi bil v nasprotju z mnenjem zakonodajnopravne službe DZ.
Nevladne organizacije pričakujejo prevzem politične odgovornosti
Ob najavi umika referenduma in ob razkritju izigravanja zakonodaje nevladne organizacije pričakujejo prevzem politične odgovornosti ter vključujočo in celovito razpravo o energetski prihodnosti Slovenije. Umanotera, Greenpeace Slovenija in PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja izpostavljajo, da ne bodo pristajale na nadaljnje vodenje projekta Jek 2 na osnovi pomanjkljivih podatkov in za zaprtimi vrati.
Kot so poudarile, so v procesu priprave izvedbe referenduma o Jek 2 že mesece opozarjale na nepravilnosti, pomanjkanje podatkov ter na netransparenten in nevključujoč proces vodenja projekta Jek 2. Pričakujejo prevzem politične odgovornosti za izigravanje zakonodaje in zahtevajo pripravo analiz za informirano odločanje o vsaj dveh scenarijih energetske prihodnosti Slovenije. Zagotavljajo, da bodo še naprej bdele nad vsemi poskusi manipulacije ljudi in poudarjajo, da moramo imeti kot družba ničelno toleranco do teptanja demokracije.
"Organizacije civilne družbe in drugi strokovnjaki smo v zadnjem letu večkrat opozarjali na pomanjkanje informacij in nedemokratičen proces vodenja projekta Jek 2, a so bili vsakokrat preslišani. Kljub vsem opozorilom so vse parlamentarne stranke (z izjemo Levice) želele izsiliti tako referendum kot tudi resolucijo. A opozorila civilnodružbenih organizacij in strokovnjakov so se izkazala za utemeljena, kot so bila tudi pred projektoma Teš 6 in Magna," so dodali.
KOMENTARJI (429)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.