'Urgentni centri postajajo zasilni zdravstveni domovi'

"V zdravstvu, ko smo naredili dva regijska obiska, ni izrednih razmer. Po večjem delu Slovenije ne," je povedal zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan.

Pred dnevi je minister celo dvakrat dejal, da interesne skupine v zdravstvu nalašč ustvarjajo izredne razmere. "Ne ustvarjamo jih, pač pa delamo v njih," je bil odgovor enega od zdravnikov z ljubljanske urgence. Podobno so se zdaj odzvali v vodstvu največje bolnišnice: "UKC Ljubljana ne ustvarja izrednih razmer, temveč je njihova žrtev," so zapisali. In še, da jih poskušajo obvladovati v okviru svojih zmožnosti.

"Ko se v ostalih mestih, bolnišnicah pojavijo težave, jih rešujejo, rešujejo jih takoj, odzovejo se, spremenijo organizacijo dela v urgentnih centrih," pravi zdravstveni minister. V Ljubljani pa žal ne, meni minister. "In danes pač imamo stanje v urgentnem centru v Ljubljani takšno, kakršno je."

Takšne gneče na Internistični prvi pomoči ne pomnimo, so dejali prejšnji teden, ko so ljudje tudi več dni na hodniku čakali prosto posteljo, sredi novembra so bili celo primorani aktivirati alarm za množične nesreče. Urgentni centri so postali zasilna rešitev za mnoge bolnike in neke vrste psevdo zdravstveni domovi, opozarja predsednik Slovenskega zdravniškega društva Radko Komadina. "Tam je množica bolnikov in ljudje, ki morebiti tja niti ne spadajo."

Po oceni OECD je bilo pred desetimi leti v Sloveniji dobrih 41 odstotkov takih bolnikov, letos se je delež tistih, ki obiščejo urgenco zaradi nedostopnosti primarnega zdravstva, povečal na 76 odstotkov, ocenjujejo v Slovenskem zdravniškem društvu. "Med njimi so pa skriti ljudje, ki jih lahko mirno spregledamo v tej množici in ti ljudje zahtevajo nujno ukrepanje. In tudi za te ljudi nam trenutno v bolnišnicah od Ljubljane do najmanjše na periferiji občasno zmanjkuje postelj," opozarja Komadina. 

"Imamo konkreten primer bolnika, ki je prišel na urgenco ponoči, malo po 2. uri, pa je še vedno pri nas in je jasno, da potrebuje bolnišnično zdravljenje. Vemo, kam bo sprejet, ampak ker ni proste postelje, ima pa pridruženo gripo, bo verjetno sprejet enkrat po drugi uri danes," razmere opisujejo v UKC Maribor. "Tako da imamo zdaj v tem trenutku, mislim, da štiri bolnike z gripo, tri s covidom in tri z RSV okužbo, ki jih moramo zdraviti na urgenci,"  je Hugon Možina, vodja internistične prve pomoči v UKC Ljubljana, povedal konec decembra. 

Z UKC odgovarjajo, da so bili v ta namen sprejeti številni ukrepi. Na IPP so okrepili ambulante, na oddelkih so znižali standard zdravstvene nege do še sprejemljivih strokovnih okvirov, kar omogoča sprejem večjega števila pacientov, za optimizacijo sprejemov so uvedli dežurno mesto koordinatorja sprejemov z IPP na Klinične oddelke, dodatno pa odpiramo še prostore v DTS za sprejem bolnikov z gripo, kar predstavlja veliko dodatno obremenitev negovalnega kadra, so še zapisali.