Ureditev sovražnega govora

Opozicijska poslanka Majda Širca (Zares) je varuhinji človekovih pravic Zdenki Čebašek-Travnik danes predstavila predlog za spremembo kazenskega zakonika v delu, ki ureja sovražni govor. Predlog je v parlamentarno proceduro vložila skupina poslancev Zares, prvopodpisana Širca je po srečanju z varuhinjo dejala, da je njihova pobuda na nek način tudi rezultat dosedanjih poročil ombudsmana, ki so se dotikala vprašanj nestrpnosti in vedno bolj prisotnega sovražnega govora. V uradu varuha pobudo ocenjujejo kot dobrodošlo.

Kot je pojasnila Čebašek Travnikova, je s predlogom poslanske skupine Zares seznanjena in so ga tudi skrbno preučili. Ugotovili so, da v velikem delu sledi pripombam, ki jih je varuh človekovih pravic obravnaval in podajal že v prejšnjih letnih poročilih. Predlog je po njihovem mnenju povsem ustrezen in ga bodo tudi podprli, v kolikor je njihova podpora zakonodajalcu pomembna.

Sprememba zakona

Varuhinja človekovih pravic je pojasnila, da ima občutek, da pojav sovražnega govora pri ljudeh ni dovolj poznan in da ljudje, tudi ko so žrtve sovražnega govora, sami ne morejo podati ovadbe, ker je zakonodaja tako napisana.

Pravnik v uradu varuha Boštjan Vernik je pojasnil, da ta kazniva dejanja lahko pred sodiščem preganja le država. Le državno tožilstvo je tisto, ki lahko vloži obtožni predlog. V situaciji, ko se tožilstvo odloči, da ne bo prevzelo pregona, prizadeta skupina, manjšina, ogroženi nima pravice preganjati tega kaznivega dejanja sam, čeprav je za to zainteresiran, je pojasnil.

Pobudo za spremembo kazenskega zakonika je Vernik označil kot dobrodošlo, bo pa morala dobiti odziv tudi v ravnanju organov oblasti, tako izvršilne veje oblasti, tožilstva, policije, kot tudi v sodni praksi. Ta pa je na tem področju izjemno pičla, ugotavlja Vernik.

V Sloveniji več primerov sovražnega govora

Širca je ob tem opozorila na poročila Evropske komisije za boj proti nestrpnosti in rasizmu znotraj Sveta Evrope, v katerih je komisija večkrat opozarjala, da v Sloveniji, tudi zaradi pomanjkljive zakonodaje, skoraj ni obsodbe na tem področju.

Vemo pa, je dodala poslanka, da je bilo kar nekaj tovrstnih primerov, kjer pa sodne obravnave ni bilo. Kot je dodala, je tako morda tudi zaradi sedanjega 300. člena kazenskega zakonika. Ta člen namreč ne vključuje diskriminatornih dejanj do manjšin, ki se razlikujejo po drugih osebnih okoliščinah, ne le po verskem, rasnem, narodnostnem principu, kot sedaj predvideva ta člen.

Kot je še povedala Širca, ima te dni obravnavo novele kazenskega zakonika na dnevnem redu parlamentarni odbor za notranjo politiko, a k tej točki ni bila vabljena strokovna in civilna javnost. Zato so po poslankinih besedah predsednika odbora prosili, da povabi še strokovne in tudi civilne institucije, ki se ukvarjajo s tovrstno problematiko.