Ureditev plač na ustavno sodišče?

Spremembe zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki bi odpravile neskladnost z ustavo, zlasti kar zadeva plače sodnikov, so po nujnem postopku pripravljene za plenarno zasedanje DZ. Spremembe je podprla večina članov odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje, čeprav jim predstavniki pravosodja očitajo številne pomanjkljivosti. Sodni svet, ki nasprotuje predlaganim uvrstitvam sodnikov v plačne razrede, je denimo že napovedal ponovno ustavno presojo zakonskih rešitev.

Predlagana novela zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki jo je predstavil minister za javno upravo Gregor Virant, odpravlja neskladnost zakonskih določb, ki urejajo plače sodnikov, državnih tožilcev in državnih pravobranilcev, z ustavo. Skladno z odločbo ustavnega sodišča je namreč treba zaradi spoštovanja sodniške neodvisnosti položaj sodnikov, kar vključuje tudi njihove plače, urediti z zakonom.

Za odpravo neskladnosti z ustavo je po mnenju vlade treba spremeniti zakon o sistemu plač v javnem sektorju, posledično pa črtati ali ustrezno spremeniti določbe zakonov o sodniški službi, državnem tožilstvu in državnem pravobranilstvu. Zaradi zagotavljanja enotnosti sistema plač v javnem sektorju je namreč smiselno, da zakon o sistemu plač v javnem sektorju vsebuje vse tiste določbe o plačah sodnikov, državnih tožilcev in državnih pravobranilcev, ki vplivajo na sistem plač za navedene funkcionarje, elemente njihovih plač in njihovo višino.

Glede uvrščanja funkcij v plačne razrede je s predlogom sprememb plačnega zakona predvideno, da se funkcije v večini primerov uvrstijo v iste razrede, kot jih je uvrščal odlok o plačah funkcionarjev, izjema pa so plače v pravosodju.

Masa za fiksni del plače ostaja nespremenjena, spremembe pa so v strukturi, tako npr. glede znižanja dodatka za delovno dobo, rahlo je tudi znižanje pri napredovanjih, povečuje pa se izhodiščni plačni razred npr. za okrajnega sodnika za tri plačne razrede, za okrožnega sodnika pa za en plačni razred.

Ministrstvo za javno upravo se je o novih rešitvah v zakonu sicer usklajevalo z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja in predstavniki pravosodja. Kljub temu pa jim večina, kot je bilo razvidno iz današnje razprave, še vedno nasprotuje.

Sodnija je kritična do zakona

Do predlagane novele so kritični v sodnem svetu, kjer so prepričani, da bi sodniške plače moral urejati zakon o sodniški funkciji, in ne zakon o sistemu plač v javnem sektorju, kot je pojasnil predsednik sodnega sveta Marjan Pogačnik. Še bolj ostro pa v sodnem svetu nasprotujejo predlaganim uvrstitvam sodnikov v plačne razrede, ki niso primerljivi s plačnimi razredi funkcionarjev zakonodajne in izvršilne veje oblasti. Zato so predlagane rešitve še vedno v nasprotju z ustavo, pravi Pogačnik, ki napoveduje, da bo tudi ta novela doživela ustavno presojo.

Nezadovoljstvu z razvrstitvijo funkcionarjev v plačne razrede so se pridružili tudi tožilci, državni pravobranilci ter številni predstavniki sindikatov. Branimir Štrukelj, ki vodi Konfederacijo sindikatov javnega sektorja, je denimo opozoril na nizko stopnjo soglasja tako v pravosodju kot med sindikati. Sicer pa je plačni sistem vedno bolj nepregleden, njegova kredibilnost pa se zmanjšuje, meni Štrukelj.

K spremembam zakona je bilo vloženih nekaj dopolnil. Med njimi je največ razprave sprožil predlog Mirana Potrča (SD), da bi do uveljavitve tega zakona funkcionarjem pripadel dodatek za delovno dobo v višini 0,5 odstotka osnovne plače za vsako zaključeno leto delovne dobe. Takšen predlog predstavniki pravosodja in tožilcev podpirajo, a ga je poslanska večina zavrnila. Minister Virant je namreč opozoril, da bi to pomenilo drastično povečanje plačne mase, razlika pa bi državo stala 120 milijonov evrov letno.