Bratuškova ostro nad Štefaneca, očitke KPK označila za farso

Po petih letih je komisija za preprečevanje korupcije končala postopek ugotavljanja kršitev pri imenovanju kandidatov za evropskega komisarja v letu 2014. V središču dogajanja se je znašla takratna predsednica vlade in današnja ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, ki je na seji vlade 31. 7. 2014 sama sebe predlagala za ta tako zaželen položaj. 

Namera ji sicer ni uspela. Na zaslišanju v evropskem parlamentu je pogorela in namesto nje je Slovenija v Bruselj poslala Violeto Bulc.

Komisija pod vodstvom Borisa Štefaneca je ugotovila, da se je Bratuškova na omenjeni seji "znašla v okoliščinah, ki pomenijo nasprotje interesov, kot ga opredeljuje 12. točka 4. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), pri čemer je kršila tako 1. odstavek 37. člena ZIntPK kot 1. odstavek 38. člena ZIntPK, ki opredeljujeta dolžno ravnanje uradnih oseb v primeru nasprotja interesov".  

Kot so sporočili s komisije, so Bratuškovi v postopku dvakrat dali možnost, da se izjasni o osnutku zaključnih ugotovitev. Te so ji nato tudi pisno posredovali, ta teden pa so prejeli potrdilo o vročitvi.

'Čas je, da se ta farsa konča'

Bratuškova je v izjavi za medije v DZ spomnila, da Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) nasprotja interesov pri kandidaturi ni ugotovila prvič. A je upravno sodišče februarja 2016 odpravilo akt KPK in postopka ni vrnilo nazaj v odločanje komisiji. Vrhovno sodišče je septembra istega leta pritrdilo upravnemu sodišču, junija 2017 pa je tožilstvo zavrglo kazensko ovadbo GPU, povezano s tem, je navedla Bratuškova.

Kljub temu, da je enak akt sodišče že odpravilo, bo njen odvetnik, če tega že ni storil, na upravno sodišče ponovno vložil tožbo za njegovo odpravo. Obenem je napovedala, da bo sprožila tudi odškodninsko tožbo proti Štefanecu. "Želim pa si najti način, da bo odškodnino plačal iz lastnega žepa," je dejala in pojasnila, da je s postopkom doslej imela 15.000 evrov stroškov.

Bratuškova je v izjavi za medije v DZ spomnila, da Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) nasprotja interesov pri kandidaturi ni ugotovila prvič. A je upravno sodišče februarja 2016 odpravilo akt KPK in postopka ni vrnilo nazaj v odločanje komisiji. Vrhovno sodišče je septembra istega leta pritrdilo upravnemu sodišču, junija 2017 pa je tožilstvo zavrglo kazensko ovadbo GPU, povezano s tem, je še navedla Bratuškova.

Kljub temu, da je enak akt sodišče že odpravilo, bo njen odvetnik, če tega že ni storil, na upravno sodišče ponovno vložil tožbo za njegovo odpravo. Obenem je napovedala, da bo sprožila tudi odškodninsko tožbo proti Štefanecu. "Želim pa si najti način, da bo odškodnino plačal iz lastnega žepa," je dejala in pojasnila, da je s postopkom doslej imela 15.000 evrov stroškov.

Pojasnilo komisije

Kršitev, kot piše v ugotovitvah, ki jih je izdala KPK, je nastala s tem, ko je Alenka Bratušek (takrat predsednica vlade) 31. julija 2017 sodelovala pri seznanitvi in sprejemu odločitve o soglasju k predlogu oseb, ki bi lahko bile člani Evropske komisije. Kot ugotavljajo, ker je bila tudi sama na seznamu predlaganih oseb, se je s tem znašla v okoliščinah, ko ji njen "zasebni interes pri sprejemu takšne volje o sebi (so)omogoča pridobitev nepremoženjske koristi,"  ki pomeni nasprotje interesov, kot jih opredeljuje zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Druga stvar, ki ji jo očita KPK, pa je povezana s tem, da ni obvestila svojega predstojnika o obstoju interesov in se ni izognila pri postopku sprejetja soglasja Vlade RS za kandidate, kar bi zahteval zakon o integriteti.  

Zakaj je trajalo tako dolgo?

Gre za postopek, ki ga je komisija začela v letu 2014. Komisija je v letu 2015 sprejela zaključne ugotovitve, ki so bile na sodišču zaradi ugotovljenih napak v postopku odpravljene. Tudi na podlagi odločitve Ustavnega sodišča RS v letu 2017 v tej zadevi, ki je zavzelo stališče, da so ugotovitve komisije ugotovitveni upravni akt, ki posega v pravice posameznika, zato mora biti zagotovljeno sodno varstvo, je komisija v preteklih dveh letih oblikovala nov način vodenja postopka pred komisijo, ki ga zdaj vodi v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku. Postopek so nato nadaljevali leta 2017, pojasnjujejo na komisiji. 

Komisija je tako v letu 2017 nadaljevala postopek ugotavljanja kršitev ZIntPK v primeru imenovanja kandidatov za evropskega komisarja, pri čemer je obravnavani osebi dvakrat dala možnost pojasnitve okoliščin.