AVDIO: Poslušajte posnetke telefonskega pogovora med Sekolcem in Drenikovo

Slovenski član arbitražnega sodišča Jernej Sekolec je o podrobnostih z zaupnih razprav predsednika sodišča Gilberta Guillaumea in ostalih sodnikov obveščal slovensko zunanje ministrstvo, med drugim tudi o tem, da je Slovenija na morju dobila vse, kar je hotela, poroča hrvaški Večernji list in izpostavlja, da gre za mednarodni škandal. Uradni Zagreb je na nogah.

Kdo je komu povedal kaj?

Sekolec naj bi o vseh zaupnih zadevah z arbitražnega sodišča telefonsko obveščal slovensko agentko na tem sodišču Simono Drenik, s katero sta nato oblikovala taktiko vplivanja na ostale sodnike, trdi zagrebški časnik. Ta je najprej le navedel, da ima transkripte njunih pogovorov s 5. novembra 2014 in 11. januarja letos, nato pa je tri zvočne posnetke tudi objavil na svoji spletni strani.

Sekolec naj bi novembra lani poklical Drenikovo in se pritožil, da je meja na kopnem "še odprta" ter da ni zadovoljen s potekom razprave. Kot je povedal, naj bi Guillaume med premorom za kavo na eni od razprav dejal, da ni treba več toliko pritiskati, saj so "Slovenci na morju dobili vse, kar so hoteli".

Slovenski član sodišča je slovenski diplomatki še povedal, da bo razmejitvena črta v Piranskem zalivu verjetno potekala od ustja Dragonje naravnost do meje z Italijo ter da bo Slovenija dobila 75 ali 66 odstotkov Piranskega zaliva, navaja časnik. V pogovoru nista omenjala, ali gre za staro korito Dragonje ali kanal svetega Odorika.

"To je bil čas, ko sta obe strani že predstavili svoje memorandume in protimemorandume, v katerih sta izpostavili svoje zahteve in predstavili dokumente, na katerih temeljijo njune trditve. Bila je končana tudi ustna razprava, na kateri so predstavniki obeh držav pojasnili svoja stališča, in sodniki so nadaljevali zaupne pogovore in razprave z namenom, da sprejmejo končno odločitev o meji na morju in kopnem," opozarja časnik.

Spominja, da so glede na arbitražni sporazum med Hrvaško in Slovenijo člani arbitražnega sodišča neodvisni in nepristranski, ne glede na to iz katere države prihajajo, njihovi pogovori pa zaupni. Sekolec in Drenikova sta nastopala enotno ter ne kot nepristranski sodnik in stranka v postopku, dodaja.

Med drugim je Sekolec Drenikovo še obvestil, da je hrvaški arbitražni sodnik Budislav Vukas vztrajal na režimu svobodne plovbe za slovenske ladje skozi hrvaško morje do Piranskega zaliva ter da je bil glavni sodnik Guillaume navdušen nad sporazumom Drnovšek-Račan.

Drenikova naj bi mu naročila, naj bo osredotočen zgolj na nekaj spornih točk ob kopenski meji, kot so protipoplavni nasipi na Muri, območje vasi Brezovec in soline.

Sekolec pa ni bil tako popustljiv glede kopenske meje kot Drenikova, ki je bila zadovoljna z razmejitvijo na morju, saj je to najpomembneje za Slovenijo. Zato je slovenski sodnik od Drenikove zahteval, da mu zagotovi "strelivo", s katerimi je želel vplivati na sodnike tudi glede kopenske meje, poroča časnik. Drenikova naj bi mu obljubila, da mu bo dokumente priskrbela, ob tem pa dodala, da je zunanji minister Karl Erjavec seznanjen z njenim delom.

"Z Ljubljano se je dogovarjal o strategiji, kako vplivati na sodnike v primeru meje na kopnem. Zahteval je tudi, da zberejo dodatne dokumente, ki jih je predstavil kot svoje zapiske, saj ni bilo več možno dodajati novih dokazov, potem ko sta obe strani predstavile vse argumente." navaja časnik, ki je primeru namenil kar štiri uvodne strani današnje izdaje.

Med drugim naj bi se z Drenikovo srečala tudi v Ljubljani, ko je domnevno prekopirala zahtevane dokumente ne Sekolčev računalnik. Dogovorila sta se, da bo Sekolec med zasebno večerjo pri enem od sodnikov, Brunu Simmu, poskusil vplivati na ugodno rešitev za Slovenijo glede meje na kopnem, še piše časnik.

Ravnanje, kakršno je Sekolčevo, odstopa od običajnega obnašanja na arbitraži, ki jo Hrvaška drago plačuje – zaenkrat z denarjem, možno pa je, da jo bo tudi z ozemljem, poudarja Večerni list in dodaja, da navedbe o Sekolcu in Drenikovi ogrožajo celotni arbitražni postopek.

MZZ zadeve ne komentira, Erjavec pravi, da potrebuje čas

Na slovenskem zunanjem ministrstvu so zapisali, da se tako v hrvaških medijih kot v politiki že dlje časa pojavljajo številna ugibanja in špekulacije o dokončni razsodbi arbitražnega sodišča. Slovenija tako kot doslej - skladno z določbo arbitražnega sporazuma, da se pogodbenici vzdržita vseh dejanj ali izjav, ki bi lahko spor še zaostrili ali ogrozili delo sodišča - tudi zadnjih provokacij iz Hrvaške ne bo komentirala, bo pa o zadevi obvestila arbitražno sodišče.

Z Mont Blanca v Franciji, kjer je na dopustu, se je še pred objavo zvočnih posnetkov oglasil Erjavec in zatrdil, da ne obstajajo nobeni posnetki ter da s Sekolcem ni nikoli govoril. "Neumnost. Volilna kampanja, kaj hočemo," je komentiral in ocenil, da so "Hrvati očitno zelo živčni". Potem ko je hrvaški časnik objavil zvočne posnetke, pa je Erjavec za oddajo 24UR POPOLDNE dejal, da bo moral zaradi novih okoliščin zadeve raziskati, se dobiti z Drenikovo in da je zdaj od arbitražnega sodišča odvisno, kako bo presodilo - ali lahko slovenski sodnik sploh še sodeluje v tej zadevi. Predvidevati gre, da bo Erjavec zaradi te afere predčasno prišel z dopusta, so poročali v oddaji 24UR ZVEČER.

Drenikova pisanja Večernjega lista in izjav Pusićeve ni želela komentirati, je pa večkrat dejala, da je "presenečena". Kot je dejala, je arbitražno sodišče tako slovensko kot hrvaško stran nedavno - pred slabima dvema tednoma, ko je objavilo okvirni datum razsodbe - posebej pozvalo, naj predstavniki držav ne dajejo več izjav za medije v zvezi z arbitražo. In na MZZ se tega držijo, je poudarila.

Glede na to opozorilo sodišča je Drenikova toliko bolj "presenečena" - ne le nad samim pisanjem časnika, ampak nad "izjavami, tiskovnimi konferencami" v Zagrebu. Poudarila je še, da ima Hrvaška - če s svojimi napovedmi misli resno - v okviru arbitraže že ves čas na voljo vse postopke za ukrepanje. "Če je to medijski spin, je pa medijski spin," je dodala.

Pravnica: Sodeč po posnetkih sta Sekolec in Drenikova res kršila pravila

Mednarodna pravnica Vasilka Sancin, ki je bila v preteklosti oz. do zaključka pisne faze del slovenske odvetniške ekipe pred arbitražnim sodiščem, je povedala, da za nacionalnega arbitra veljajo enaka pravila kot za ostale arbitre, "absolutno je treba zagotavljati njegovo neodvisnost in nepristranskost". S tega vidika so logično nedopustni kakršni koli stiki arbitra s stranko v postopku na temo konkretnega arbitražnega postopka. Nacionalni arbitri morajo biti glede tega še posebej pazljivi, saj jim je nepristranskost lažje očitati, je opozorila.

Kot je priznala, je - potem ko je že poslušala dobršen del danes objavljenih posnetkov, ki trajajo sicer skupaj dobro uro - šokirana, saj se resnično zdi, da gre za "nedovoljeno komunikacijo". Sprva je namreč mislila, da gre za "raco", a zdaj vidi, da so bili to zelo vsebinski in poglobljeni pogovori, ki nikakor niso običajni, "če pa kje do njih že prihaja, so zagotovo uporabljeni vsi možni ukrepi, da se to nikoli ne izve".

Glede posledic za postopek arbitraže, ki lahko sledijo, Sancinova ni želela niti ugibati, saj jo je vsebinskost pogovorov res presenetila. Kot je pojasnila, lahko Hrvaška zahteva izločitev arbitrov; njena odločitev je, ali zgolj Sekolca ali pa tudi ostalih. Če bi se izločilo le Sekolca, bi lahko tribunal nato končno odločitev sprejel tudi brez njega, v okrnjeni sestavi, če bi prišlo do izločitve več arbitrov, pa bi morali biti imenovani nadomestni. Arbitražni sporazum sam po sebi obstaja in je veljaven, a sicer so zadeve sedaj v veliki meri odprte, je povedala.

Je pa opozorila na še en vidik: po pravilih stalnega arbitražnega sodišča mora stranka, ki je seznanjena z nekim dejstvom, ki vzbuja sum v nepristranskost in neodvisnost arbitra, to drugi stranki in arbitražnemu tribunalu naznaniti v roku 30 dni. Če bi torej hrvaška stran že dlje časa vedela za sporne pogovore in imela posnetke ter s tem ni seznanila ostalih strani, potem bi tudi sama kršila pravila oz. bi se sama odpovedala pravici, da zahteva izključitev Sekolca.

Prisluškovanje ni zakonsko prepovedano

"Jasno je, da se Hrvaška že nekaj časa trudi na različne načine izpodbijati legitimnost arbitražnega postopka," pa je zatrdil nekdanji direktor Sove Iztok Podbregar. Tako je želela z objavo teh posnetkov v predvolilnem boju svojo notranjo javnost obvestiti o rezultatih arbitraže, ki jih bodo slej ko prej objavili. "Po drugi strani pa je želela izpodbijati postopek in opravičevati svoj neuspeh," je pripomnil.

A pri tem je ocenil, da če mediji objavijo takšne obveščevalne posnetke, to govori o "veliki stiski". Povedal, da je informacije, ki izhajajo iz posnetkov, najprej objavil srbski Blic. "Gre za relacijo med Slovenijo in Hrvaško, ki jo v javnost da Srbija, tretja država. Definitivno je tu nek dogovor med akterjema, da je nekdo to informacijo v Srbiji objavil, da ima Hrvaška sedaj možnost to objaviti doma," je prepričan.

Čeprav je objava posnetkov precej očrnila slovensko stran, Podbregar meni, da je ta poteza tudi avtogol za Hrvaško, ker da je sedaj postalo jasno, da so Hrvati prisluškovali arbitražnemu sodišču oz. njenim članom ter predstavnici Slovenije. Pri tem je okrcal slovenske uradnike, ki da so neosveščeni in se ne zavedajo, da so izpostavljeni obveščevalni dejavnosti, zaradi česar bi morali spremeniti načine komunikacije.

Podbregar je ocenil, da teh posnetkov v smislu formalnega izpodbijanja arbitražnega postopka ni mogoče uporabiti, saj gre za obveščevalne podatke, ki so v pravnih postopkih neuporabni.
Glede zakonitosti tega prisluškovanja pa je dejal, da tovrstno ravnanje omogoča zakonodaja tako Hrvaške kot drugih držav v regiji - Slovenije, Srbije, Črne gore in BiH. Njihove obveščevalne službe tako lahko brez večjih problemov prisluškujejo tujim državljanom v tujih državah prek tujih telefonskih priključkov in to samo na podlagi odredbe vodij obveščevalnih služb. "To za Hrvaško ni bilo nezakonito pridobljeno. Iz vidika Slovenije ali človekovih pravic pa je bilo to zagotovo nezakonito. Po njihovi lokalni zakonodaji imajo te pravice. Ni potrebna odredba sodišča ali druge veje oblasti," je pojasnil in dodal, da ima tako tudi Slovenija zakonske možnosti, da na primer prisluškuje hrvaškemu članu arbitražnega sodišča.

Ugibanja o nepravilnostih so že bila

Prva ugibanja o možnih nepravilnostih pri arbitraži so se sicer pojavila že marca letos, ko se je Erjavec skliceval na neuradne informacije in dejal, da bo Slovenija dobila izhod na odprto morje, kar bi pomenilo, da bo sodišče odločilo v prid Ljubljane, spominja časnik.

Hrvaška je zahtevala, da arbitražno sodišče in slovenska stran odgovorita, ali je obstajala komunikacija med sodiščem in Slovenijo. Iz Haaga so odgovorili, da je interna preiskava pokazala, da uhajanja informacij ni bilo. "Transkripti pogovorov Sekolca in Drenikove to zanikajo," piše časnik in spominja še, da je beograjski časnik Blic že poročal, da je Hrvaška izgubila Piranski zaliv zaradi nedovoljene komunikacije med Slovenci in sodniki.