Urad o 'krivični' obravnavi beguncev: Gre za dva različna mehanizma pomoči in zaščite

Prosilci za azil iz azilnih domov Kotnikova in Vič so pretekli teden na pristojne naslovili javno pismo, v katerem so izpostavili, da je način sprejema ukrajinskih beguncev bolj human in racionalen kot sprejem beguncev iz drugih držav, prav tako pa naj bi za begunce iz Ukrajine veljali bistveno bolj sproščeni pogoji. Kot so poudarili, zahtevajo pravice, ki jim na papirju sicer že pripadajo.

Zapisali so, da so presenečeni nad tem, kako hitro so odgovorni uspeli pripraviti ločene sprejemne prostore, nove postelje in odlično hrano za ukrajinske begunce, prav tako jim želi država omogočiti takojšen dostop do dovoljenja za delo, stanujejo pa lahko tudi zunaj azilnih domov. Prosilci za azil se zato sprašujejo, zakaj je njihovo doživetje azilnega sistema precej drugačno. Srečujejo se namreč s problematičnimi življenjskimi pogoji, spijo v posteljah s stenicami in v azilnih domovih, ki so pogosto prenatrpani in neprimerni za življenje.

Na njihovo pismo se je danes odzval Urad Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov. Prosilcem za azil so se zahvalili za pomoč pri pripravi novih namestitvenih centrov za begunce iz Ukrajine. "Urad se je moral na hitro odzvati na vojne razmere v Ukrajini in pripraviti namestitvene kapacitete. Pri tem ste nam pomagali tudi vi, za kar se vam najlepše zahvaljujemo," so jim sporočili in dodali, da so za opravljeno delo prejeli tudi plačilo. 

V izpostavi Azilnega doma v Logatcu je bil zaradi aktivacije Zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb del centra preoblikovan v nastanitveni center. Del centra je preoblikovan v nastanitveni center, del pa še vedno ostaja izpostava azilnega doma, kjer so nastanjene predvsem družine in mladoletniki brez spremstva s statusom prosilca za mednarodno zaščito. Gre za center, kjer so nastanjeni tudi prosilci za mednarodno zaščito in jim je na voljo enaka prehrana in enaka psihosocialna oskrba kot osebam, ki bivajo v nastanitvenem centru, so zapisali. 

'Gre za dva različna mehanizma pomoči in zaščite'

Urad je kot ključen izpostavil pravni status oseb, ki prihajajo iz Ukrajine. Zapisali so, da je vlada 4. marca skladno z Izvedbenim sklepom Sveta (EU) in 10. členom ZZZRO je sprejela Sklep o uvedbi začasne zaščite za razseljene osebe iz Ukrajine. "Torej osebe iz Ukrajine so obravnavane po ZZZRO, ostali postopki za priznanje mednarodne zaščite in pravice kot prosilci za mednarodno zaščito pa so obravnavani oziroma izhajajo iz Zakona o mednarodni zaščiti. Gre torej za dva različna mehanizma pomoči in zaščite," razlagajo.

ZZZRO je aktiviran v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb iz tretjih držav, zlasti če obstaja nevarnost, da azilni sistem ne bo zmogel ustrezno obravnavati povečanega števila prošenj za mednarodno zaščito. Pri postopkih za mednarodno zaščito po ZMZ pa gre za individualno presojo razlogov za vsak konkreten primer, so pojasnili.

Prosilci za azil so v pismu svoj položaj primerjali z osebami, ki so obravnavane po ZZZRO. "Primerjave, ki jih navajate in naj bi nakazovale na dvojna merila, so popolnoma neutemeljene, saj vaš status in pravice, ki iz njega izhajajo, primerjate s statusom osebe, ki ji je priznana začasna zaščita in ne s statusom osebe, ki prosi za začasno zaščito," so jim odgovorili z urada. 

Oseba, ki prosi za začasno zaščito, torej ji status še ni bil odobren, ima pa ZZZRO pravico do namestitve v nastanitveni ali sprejemni center, kjer jim je nudena osnovna oskrba. Omenjena oseba nima dostopa do trga dela. Glede zdravstva imajo te osebe pravico do nujnega zdravljenja. Oseba, ki zaprosi za mednarodno zaščito, torej ima status prosilca za mednarodno zaščito, pa ima po ZMZ naslednje pravice: pravico do bivanja v Sloveniji in gibanja znotraj območja občine, v kateri ima določen naslov začasnega prebivanja, materialne oskrbe v primeru nastanitve v azilnem domu, nujnega zdravljenja, izobraževanja, dostopa na trg dela, humanitarne pomoči in žepnine. 

Na uradu so pripravili primerjavo med osebami, ki imajo začasno zaščito po ZZZRO in osebami, ki pridobijo mednarodno zaščito. 

"Torej četudi primerjamo pravice oseb, ki jim je priznana bodisi začasna zaščita ali mednarodna zaščita, imajo osebe podobne pravice oziroma osebam s priznano mednarodno zaščito je zagotovljen nekoliko večji obseg pravic," ugotavljajo na uradu.  

V pismu so se opredelili tudi do zahtev, ki so jih postavili prosilci za azil. 

1. Takojšen dostop do trga dela in socialnega varstva 

V skladu z 87. členom ZMZ imajo prosilci za mednarodno zaščito pravico do prostega dostopa na trg dela devet mesecev po vložitvi prošnje, če prosilcu v tem času ni bila vročena odločitev pristojnega organa in mu te zamude ni mogoče pripisati, opominjajo na uradu. "Pri podani zahtevi se primerjate z osebo, ki ima priznan status začasne zaščite in ima prost dostop do trga dela, kot ga ima tudi oseba s priznano mednarodno zaščito. V kolikor že primerjate statuse, je potrebno, da svoj status primerjate s statusom osebe, ki prosi za začasno zaščito," odgovarjajo z urada in dodajajo, da slednja prostega dostopa na trg dela sploh nima.

2. Pravica do svobode gibanja in prostega izhoda ob vseh urah 

Prosilci imajo v skladu z 78. členom ZMZ pravico do prebivanja v Sloveniji in gibanja znotraj območja občine, v kateri imajo določen naslov začasnega prebivanja. Vendar pa v skladu s 5. odstavkom 78. člena ZMZ, v kolikor je to nujno potrebno za izvrševanje pravic do zdravstvenega varstva, dela in izobraževanja ali če za to obstajajo drugi utemeljeni razlogi, lahko prosilec zapusti območje znotraj občine, o čemer odloči pooblaščena uradna oseba urada. "V kolikor torej želite zapustiti območja občine, vložite prošnjo na urad, ki bo odločil o vaši prošnji," prosilcem sporočajo z urada. Izpostavili so, da se lahko o urah odhodov in prihodov dogovarjajo s socialnimi delavci, za večdnevne izhode pa je potrebno pridobiti dovolilnico. "Urad dovolilnice za večdnevno bivanje zunaj azilnih domov oziroma izpostav dnevno izdajamo," so zatrdili. 

3. Dostojni pogoji bivanja v azilnih domovih 

 Stanje nastanjenih v azilnem domu in izpostavah je odvisno od prihodov novih prosilcev za mednarodno zaščito. V izpostavi azilnega doma na Kotnikovi sta v sobi nastanjeni po dve osebi, več oseb je nastanjenih v sobah v Azilnem domu na Viču. Za večino prosilcev je Slovenija še vedno tranzitna država, poudarjajo na uradu. "Več kot 90 odstotkov nastanjenih je v lanskem letu azilni dom in njihove izpostave samovoljno zapustilo. Glede na kratek čas bivanja v azilnem domu in izpostavah je temu primeren tudi odnos do nastanitvenih kapacitet". 

"Ko prosilci zapuščajo azilni dom in njegove izpostave, pustijo za seboj veliko oblek, hrane in smeti. Stenice se po navadi pojavijo v objektih, ki so visoko frekventni. V kolikor pride do pojava stenic, se takoj opravijo vsi potrebni postopki za njihovo uničenje. V eni od izpostav dezinsekcija poteka vsak mesec," pravijo.

4. Dostop do primerne in polne zdravstvene oskrbe in dostop do kvalitetne pravne pomoči 

Prosilci za azil so navedli, da jim sicer te pravice pripadajo na papirju, ko pa v praksi potrebujejo pomoč, pa je ne morejo dobiti. "V azilnem domu deluje ambulanta, v kateri sta za izvajanje preventivnih in sanitarnih pregledov na voljo zdravnik in medicinska sestra, kurativno dejavnost pa izvajajo zdravstveni dom na Viču, zdravstveni dom na Metelkovi in urgenca v Ljubljani. V zvezi z izvajanjem zdravstvene dejavnosti smo na Urad prejeli le eno pritožbo prosilca, ki živi na Kotnikovi in smo jo tudi rešili, drugih pritožb nismo prejeli," so pojasnili in begunce, ki imajo težave z dostopom do zdravstvenih storitev pozvali, naj jim to sporočijo.