Protestnike proti postavitvi centra v Metliki pozdravil tudi Šiško

Civilni iniciativi Metlika in Bela krajina sta pred metliško občinsko stavbo danes pripravili protest proti območnim migrantskim centrom. Zanj sta se odločili, ker menita, da javna naročila urada za oskrbo in integracijo migrantov nakazujejo možnost območnih migrantskih centrov, sta zapisali v vabilu. Zbralo se je nekaj nad 200 protestnikov.

Predstavnica Civilne iniciative Metlika Annemarie Šimec je povedala, da bi radi s protestom dosegli to, da se Belokranjcem prisluhne in njihovim željam ugodi.

"Vse ostaja na predvolilnih obljubah, vsake štiri leta pa so primorani čakati, da se jim spet nekaj obljubi. Bela krajina nima infrastrukture, nima cest, nima nič, migrante pa ja. Ne damo se," je poudarila in dodala, da protestirajo tudi proti neinformiranosti. Opozorila je, da so od pristojnih terjali pojasnila glede omenjenih razpisov, a jih od večine niso dobili, je še dejala Šimčeva.

Predstavnica Civilne iniciative Bela krajina Maja Kocjan je dodala, da omenjeni razpisi nakazujejo, da bodo migrantski center vzpostavili nekje v Beli krajini. Ker se število nedovoljenih prehodov meje v Beli krajini krepi, tem v kakršnikoli obliki nasprotujejo, "saj vsi vedo, kakšno škodo je s tem utrpelo Obrežje", je opozorila.

Zahtevajo "predvsem, da se umaknejo vsi razpisi omenjenega urada, ki zadevajo Belo krajino. Druga zahteva je, da se okrepi nadzor meje, tudi s pomočjo vojske in da se tej da večja pooblastila".

Če bo treba, bodo protest nadaljevali in območje gradnje migrantskih centrov prometno onemogočili z zaporami, pri čemer si bodo pomagali s težko gradbeno mehanizacijo, je še napovedala Kocjanova.

Na protestu tudi Šiško

Protesta v Metliki se je udeležil tudi poveljnik t. i. Štajerske varde Andrej Šiško. Kot je pojasnil, je prišel tako v vlogi poveljnika "varde" kot predsednika gibanja Zedinjena Slovenija.

"Prišli smo z namenom, da podpremo domačine, Belokranjce in Metličane, v njihovih prizadevanjih, da živijo v svobodni ljudovladni državi in hkrati, da se povežemo z ljudmi, ki želijo pomagati pri ustanavljanju Kranjske dežele," je povedal Šiško.

Ni nujno, da centri sploh bodo

Direktorica urada Mojca Špec Potočar je ob napovedi protestov poudarila, da naročila še ne pomenijo postavitve takih centrov. Potočarjeva je v Novem mestu novinarjem davi povedala, da je urad omenjena "dolgoročna" naročila objavil v okviru svojega rednega delovanja in ker morajo biti pripravljeni na možnost krepitve prihoda migrantov.

Vlada je uradu dala nalogo, "da v primeru množičnega prihoda migrantov v Slovenijo skupaj s policijo in z ministrstvom za notranje zadeve poskrbi za vzpostavitev in delovanje sprejemno registracijskih centrov, ki bi jih glede na varnostno stanje vzpostavili tik ob problematičnih mejnih prehodih".

Migranti se naj bi v teh prehodnih centrih zadrževali največ 72 ur, v njih pa bi jim ponujali "začasne, začetne osnovne oblike oskrbe, sprejema in pomoči". "Gre za to, da se zagotavlja varnost državljanov in da se nadzoruje ter usmerja prihod migrantov v Slovenijo," je pojasnila.

"Ker gre za oceno, da bi ob množičnem prihodu migrantov prišlo v naslednjem obdobju, je zato potrebno v skladu z zakonom izpeljati vse potrebne postopke, pri čemer gre za velika in dolgotrajna javna naročila in le za okvirne sporazume, ki se jih bo sprožilo le takrat in če bo prišlo do povečanja prihoda migrantov in ne zato, ker bi to ocenjevali za jutri ali kadarkoli potrebno," je opozorila direktorica.

Sicer pa ne gre za stalne in nastanitvene centre. Gre za sprejemno-registracijske centre, kot je bil ob zadnjem večjem migrantskem valu, denimo, center ob mejnem prehodu Obrežje, je še dejala Špec Potočarjeva.

Omenjeni iniciativi sta v napovedi današnjega protesta zapisali, da so se, ker se tudi letos "nakazuje možnost postavitev migrantskih centrov v Beli krajini", "Belokranjci odločili, da zopet izvedemo protest proti vsakršnim takšnim nameram". Menijo namreč, da omenjena javna naročila, "resno nakazujejo, da se namerava graditi sprejemno-registracijski center v jugovzhodni Sloveniji".

"Po naročilih sodeč bo ta 80-120 kilometrov oddaljen od Ljubljane v področju jugovzhodne Slovenije, kar resno nakazuje na vzpostavitev v Beli krajini," so ocenili in še opozorili, da temu Belokranjci ostro nasprotujejo.

Župani: Protest je nepotreben

Kot so povedali belokranjski župani, metliški župan Darko Zevnik, črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič in njena semiška kolegica Polona Kambič, je protest nepotreben.

Zevnik je dejal, da jih sicer policijski ukrepi in žična ograja na meji nekoliko motijo, vendar pa so ti upravičeni. Čemas Stjepanovičeva je ocenila, da policija ob meji ukrepa v skladu s pooblastili in da so glede na število nedovoljenih migrantskih prehodov ukrepi ob meji potrebni.

Njuna semiška kolegica Kambičeva pa je poudarila, da glede na to, da glede centra še ni nič konkretnega, organizatorji protesta zgolj "ustvarjajo preplah in zavajajo". Dodala je, da na semiški občini nikakor ne želijo, "da se med ljudi vnašata nemir in strah pred nečim, ker se morda nikoli ne bo zares udejanilo".

Ob napovedi metliškega protesta se je odzvalo tudi društvo Alternativna akademija. Njen predsednik Darko Štrajn je zapisal, da v Alternativni akademiji opozarjajo, "na vedno intenzivnejši razmah tako imenovanih civilnih iniciativ, ki največkrat pod krinko ljudskih pobud organizirajo protestna zborovanja, recimo proti begunskim ali azilnim domovom".

Ob tem je pozval, da naj ljudje "zaslepljeno ne nasedajo hujskaški govorici netilcev sovraštva". "Hkrati apeliramo na množične medije, da prenehajo ustvarjati vtis o spontanih zborovanjih ljudi in javnost celovito informirajo o resničnih političnih režiserjih in organizatorjih," je še med drugim zapisal Štrajn.