Upravno sodišče ugodilo Horvathovi tožbi KPK glede nezdružljivosti funkcij

Poslanec državnega zbora in član Sveta Madžarske samoupravne narodne skupnosti Občine Lendava (MSNSOL) Ferenc Horvath je sporočil, da je prejel sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije v upravnem sporu, ki ga je sprožil zaradi integritete in preprečevanja, o tožbi zoper ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) glede nezdružljivosti funkcij. Upravno sodišče je razsodilo, da se tožbi Horvatha ugodi, istočasno pa se s tem odpravijo tudi ugotovitve KPK o nezdružljivosti funkcij.

Med drugim je sodišče ugotovilo tudi, da ni sporno, da Ferenc Horvath opravlja funkcijo poslanca državnega zbora in tudi funkcijo člana Sveta MSNSOL. Skozi obe funkciji namreč zastopa interese madžarske narodne skupnosti, ki je po slovenski ustavi neposredno zastopana v predstavniških organih lokalne samouprave in v državnem zboru. Tako po mnenju sodišča ne gre za nezdružljivost funkcij in tudi ne za nasprotja interesov.

Ob tem je sodišče sporočilo tudi, da KPK tudi v svojih ugotovitvah o nezdružljivosti funkcij ni pojasnila, kakšna nasprotja interesov obstajajo v konkretnem primeru. "Pri dejanskem nasprotju interesov gre namreč za neposreden vpliv zasebnega interesa na izvrševanje javne funkcije, kar lahko pripelje k dajanju neupravičene koristi s posameznikom povezani osebi ob neenakopravnem obravnavanju drugih, česar pa KPK ni ugotavljala in ne ugotovila," so zapisali.

Sodišče še meni, da KPK pri ugotavljanju nezdružljivosti funkcij ni interpretirala določil Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ustavno skladno: "Pri razlagi zakona namreč ni mogoče izhajati iz predpostavke, da je zakonodajalec pri sprejemu določb Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije imel namen predstavnika narodne skupnosti postaviti v položaj, ki je manj ugoden od tistega, ki ga priznava Ustava RS."

S tem je upravno sodišče odločilo, da je KPK že v postopku objave ugotovitve glede nezdružljivosti funkcij Ferenca Horvatha kršila pravila postopkov Zakona o upravnem postopku in Zakona o upravnem sporu. "Zaradi tega so njene sprejete in objavljene ugotovitve nezakonite in jih je treba odpraviti," so odločili.

Horvath od KPK in od njenega predsednika pričakuje, da prevzameta odgovornost

Odvetnik Branimir Šijanec, ki zastopa poslanca Horvatha, medtem meni, da sodba pomeni precedenčni primer oziroma izhodišče za vse podobne postopke in odločitve na tem področju v prihodnosti. Poslanec upa, da bo odločitev sodišča vplivala tudi na sodbe glede nezdružljivosti njegovih funkcij poslanca in zastopnika Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti.

"Sodišče očita KPK marsikatero zadevo, tudi kršenje ustavnih pravic, tudi da določeni upravni postopki niso bili pravilno izpeljani. V obdobju, ko je trajal ta postopek, je bilo name naslovljenih veliko kritik, žaljivk, bil sem velikokrat obdolžen nekega koruptivnega dejanja in podobno," je danes opozoril Horvath.

Pritožba zoper sodbo ni dovoljena, poslanec pa od KPK in od njenega predsednika pričakuje, da prevzameta odgovornost ter da se ponovno preučijo dejanja, "pri katerih niso spoštovali določil ustave, pri katerih so posegli v ustavne pravice avtohtonih narodnih skupnosti v Sloveniji in škodili ugledu KPK ter pravne države". Ob tem še pravi, da bi predsednik KPK moral razmisliti tudi o svojem odstopu.

Kot je še pojasnil, je upravno sodišče 3. junija v upravnem sporu, ki ga je sprožil zoper Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK), tudi razsodilo, da se ugotovitve KPK glede nezdružljivosti funkcij odpravijo. Tožena stranka mora tožeči stranki v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tudi stroške upravnega spora.

KPK bo na sodbo glede Horvathove nezdružljivosti funkcij vložila revizijo

Komisija bo na sodbo upravnega sodišča glede nezdružljivosti funkcij Ferenca Horvatha vložila revizijo, ker je "področje nezdružljivosti funkcij izrednega pomena tako s postopkovnega kot vsebinskega vidika ter ga jemljemo zelo resno in ker v vsebinsko podobni zadevi še poteka postopek pred ustavnim in vrhovnim sodiščem".

Glede spremembe zakona pa so pojasnili, da so vladi maja 2021 že predlagali poenotenje ureditve nezdružljivosti funkcij, a niso prejeli odziva. Če bo treba bodo kasneje predlagali tudi spremembo zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, so sporočili s KPK.

V odzivu za STA so zapisali, da je komisija od uveljavitve omenjenega zakona leta 2010 dvigovala standarde svojih postopkov in stremela k profesionalizaciji svojega dela. Prvi člen zakona komisiji nalaga, da skrbi za krepitev pravne države. "V okviru vsega tega smo vedno upoštevali mnenja sodišč in sledili njihovim ugotovitvam," so zapisali.

Na komisiji so ob tem dejali, da bodo izpolnili "vse obveznosti, ki so zapisane v izreku sodbe, v katerem pa ni zahteve po opravičilu". Spomnili so, da kadar je izrek sodbe zahteval opravičilo, so se tudi opravičili, s čimer so se navezali na želje, ki jih je ob odločitvi sodišča izrekel Horvath.

Glede odstopa predsednika KPK pa so pojasnili, da "odločitve o določeni zadevi ne sprejme zgolj predsednik komisije. Postopek pred komisijo je dvodelen: najprej strokovna služba profesionalno, zakonito in strokovno preuči zadevo in v zvezi z njo pripravi gradivo, nato pa o njej na podlagi istih vrednot odloča še senat v sestavi treh članov".