Sodišče, ki je pričelo delovati z začetkom leta 1998, je od upravnega oddelka vrhovnega sodišča prevzelo obravnavanje upravnih sporov, vrhovno sodišče pa je v upravnih sporih postalo pritožbena instanca. Čeprav je upravno sodišče v vseh letih razreševalo več sporov, kot je znašal tekoči pripad zadev, pa znaša trenutni obseg nerešenih zadev približno enoinpolletni obseg dela sodišča, je opozoril predsednik sodišča Janez Breznik.
Razlog za takšen obseg nerešenih zadev je po Breznikovih besedah v deležu starejših sporov, ki so jih prejeli z vrhovnega sodišča. Tako so v letu 2000 prejeli še dodatnih 1157 zadev z vrhovnega sodišča, te pa so večinoma reševali v lanskem letu. Upravno sodišče je sicer v lanskem letu obravnavalo 9340 zadev, med katerimi jih je bilo rešenih 3856, nerešenih pa ostaja 5484 zadev. Čakalna doba na upravnem sodišču je tako približno leto in pol, Breznik pa poudarja, da si prizadevajo za čimbolj ažurno reševanje zadev, še posebej v prednostnih primerih, kot je denacionalizacija, ter v primerih, ki jih obravnavajo kot nujne, kamor spadajo predvsem upravni spori, povezani z dodelitvijo azila.
Ostale primere sodišče rešuje po sistemu "zadrge", kar pomeni, da rešuje izmenično prednostne in običajne primere, trdi Breznik. Tako naj bi zagotavljali, da ne bi popolnoma zastali primeri, ki niso obravnavani prednostno. Z letošnjim letom je upravno sodišče bogatejše za nov oddelek, saj so se odločili, da bodo oddelek za premoženjska razmerja in gradnje razpolovili, namen ustanovitve novega oddelka pa naj bi bil namenjen predvsem večjemu poudarku zadevam, ki pomenijo poseg v prostor.
Od skupnega števila 3856 obravnavanih zadev v lanskem letu so tožbo v dobri polovici primerov (v 2035 primerih) zavrnili, v 605 primerih, kar predstavlja slabo šestino celotnega števila, pa je bil umaknjen ali zavrnjen že zahtevek. Tako je bilo uspešnih 1121 tožb, kar predstavlja 29,1 odstotka vseh rešenih tožb. To skupaj s petimi primeri, ko je sodišče odločilo v sporih polne jurisdikcije, in z 90 zadevami, ki so bile rešene na drug način, pomeni, da so bili tožniki uspešni v 35,5 odstotka vseh meritorno rešenih zadev. Najpogosteje so tožbe rešene ugodno zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja (38,2 odstotka), pri 34,4 odstotka ugodenih tožb so razlog kršitve pravil postopka, nepravilna uporaba materialnega prava pa je razlog za 26 odstotkov ugodno rešenih tožb, medtem ko je le 1,3 odstotka tožb ugodno rešenih na podlagi ostalih razlogov. Zoper 3856 sodnih odločb upravnega sodišča v lanskem letu so bile pritožbe vložene v približno tretjini primerov.
Tako kot v preteklih letih upravno sodišče tudi v letu 2001 ni v pomembnem obsegu reševalo zadev na podlagi narokov v pripravljalnem postopku oz. na podlagi glavnih obravnav. Razlog za to, da se o zadevah odloča na nejavnih sejah, naj bi bil obseg še vedno nerešenih starejših zadev, saj naj bi razpisovanje obravnav ob skoraj nespremenjenem številu sodnikov bistveno vplivalo na podaljšanje trajanja postopkov. Čeprav naj bi bile po primerljivih podatkih iz tujine čakalne dobe do enega leta povsem sprejemljive, bodo glavna prizadevanja tudi v prihodnje namenjena zmanjševanju zaostankov. Tako bi bilo vzpostavljeno stanje, ki bi ustrezalo določbam evropske konvencije o varstvu človekovih pravic o sojenju v razumnem roku, zaključuje Breznik.
