Izkazalo se je, da je imel Zoran Janković prav, ko je poudarjal, da mora nad Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) obstajati sodni nadzor, so zapisali v Pozitivni Sloveniji. Janković je prepričan, da bo nov postopek pokazal, da v njegovem primeru ni podana kakršna koli kršitev zakona.
Janković je po prejemu poročila o nadzoru KPK o premoženju predsednikov parlamentarnih strank, v katerem je pisalo, da ni prijavil za najmanj 2,4 milijona evrov premoženja, vložil tožbo na upravno sodišče zaradi varstva ustavnih pravic. Poudarjal je predvsem pravico do sodnega varstva, domnevne nedolžnosti in do zasebne lastnine ter dedovanja. Upravno sodišče je tožbo zavrnilo. Janković se je pritožil na vrhovno sodišče, ki je ugotovilo, da je pritožba utemeljena.
Po navedbah iz sporočila za javnost PS je vrhovno sodišče ugotovilo, da se upravno sodišče do navedb Jankovića v pritožbi konkretno ni opredelilo in zato pavšalna ocena sodišča, da je bil ves postopek pravilen in da zato do kršitev ustavnih pravic Zorana Jankovića ni prišlo, ne ustreza standardu obrazložene sodne odločbe. Zato vrhovno sodišče preizkusa zakonitosti in ustavnosti ne more opraviti, še piše. Podobno je vrhovno sodišče ugotovilo tudi pri obravnavi pritožbe predsednika SDS Janeza Janše, ki ji je nedavno ugodilo in zadevo vrnilo upravnemu sodišču v ponovno odločanje.
Vrhovno sodišče je v obrazložitvi sklepa pri odločanju o Jankovićevi pritožbi opozorilo na vrsto izhodišč in nalog, ki jih mora KPK upoštevati pri obravnavi premoženjskega stanja funkcionarjev.
Delovanje KPK ima v konkretnih primerih posebno družbeno težo, pa tudi posledice ter učinki njenega delovanja in ukrepanja so lahko zelo hudi ter lahko predstavljajo hud poseg v temeljne človekove pravice in svoboščine obravnavane osebe, je zapisalo sodišče, so sporočili iz PS. KPK sme zato po mnenju vrhovnega sodišča, voditi le postopke, za katere je stvarno pristojna, voditi pa jih mora po predpisanem postopku ter izdajati akte in ukrepati le v skladu in v obsegu svojih pooblastil, so še sporočili.
Ključna zakonska določba glede nalog in pooblastil KPK v okviru nadzora nad premoženjskim stanjem se nanaša na nesorazmerno povečanje premoženja. Če KPK to utemeljeno sumi lahko državnemu tožilstvu ali drugemu pristojnemu organu predlaga, da ta v skladu s svojimi pristojnostmi ukrepa. V primeru Zorana Jankovića KPK tega ni storila in do postopka ni prišlo, s čemer Jankoviću tudi ni dala možnosti, da dokaže, da se mu premoženje ni povečalo, kar ves čas trdi, spremenila se je le oblika, je menilo sodišče.
Vrhovno sodišče je zato upravnemu naložilo, da se mora konkretno in jasno opredeliti do pomembnih ugovorov Jankovića v pritožbi, ugotoviti in presoditi pravne podlage za sprejetje in objavo poročila in posledično ugotoviti ali je prišlo do kršitev Jankovićeve ustavne pravice.
KOMENTARJI (188)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.