Uprava za varno hrano še vedno ne razkriva, kje so prodajali sporno sadje

Na tone poljskih sliv in srbskih breskev, poškropljenih s prepovedanimi pesticidi, smo to poletje kupili in zaužili slovenski potrošniki. Toda zakaj je trajalo tedne, da je Uprava za varno hrano stopila pred kamere in pojasnila okoliščine spornega uvoza sadja? Pri tem pa še vedno ne razkriva trgovcev, ki so ga prodajali kupcem. Dva sta se razkrila sama in že napovedala poostren nadzor.

Uprava sicer pomirja, da pesticidi zdravju niso škodljivi in da bi poročanje o tem ljudi odvrnilo od sicer zdravih prehranjevalnih navad. "Pri kemijskih tveganjih, kamor sodijo tudi pesticidi, gre za tveganje, kateremu je izpostavljen potrošnik čez daljše časovno obdobje, zelo pogosto ne predstavlja akutnega tveganja za samega potrošnika, " je poudarila Vida Znoj, v. d. generalne direktorice Uprave za varno hrano.

Nekdanja šefinja uprave in poslanka NSi Vida Čadonič Špelič pa je nad pojasnili uprave ogorčena. Očita jim, da namesto javnega zdravja ščitijo zasebni kapital in vodstvo poziva k odstopu. 

Uprava vsako leto preveri 5000 vzorcev, 1000 za pesticide 

Ugotovitve sta predstavila Vida Znoj, dr. vet. med., v.d. generalnega direktorja UVHVVR in Fabian Kos, dr. vet. med., direktor Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. 

Postopki nadzorov v primeru srbskih breskev in poljskih sliv z vsebnostjo pesticida klorpirifos so bili skladni z zakonodajo, so zagotovili predstavniki uprave ter inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Kot so izpostavili, pa so zaradi teh primerov sprejeli dodatne ukrepe.

Znojeva je znova poudarila, da potrošnike o ugotovitvah obvestijo le, če je takšen proizvod še mogoče kupiti ali pa če je možno, da ga imajo potrošniki še doma. V nasprotnem primeru, kot menijo na upravi, bi lahko to povzročilo razburjenje med potrošniki in na koncu privedlo do manj uživanja svežega sadja in zelenjave in več zavržkov hrane.  Kot je pojasnila, vsako leto preverijo približno 5000 vzorcev, 1000 jih testirajo tudi na pesticide.

"To nikakor ne odvezuje nosilcev živilske dejavnosti, da nimajo vzpostavljenih notranjih kontrol na način, da zagotavljajo, da so živila, ki jih dajejo na trg, skladna. To je njihova primarna odgovornost. Če se ugotovi neskladnost, inšpekcija izvede ustrezne ukrepe glede na ugotovljeno kršitev, izvede lahko tudi poostren nadzor, tako kot smo postopali v teh primerih," je poudarila.

Kot je  dodal Kos, se je potem, ko so odkrili kršitve, najprej preverilo, ali so bili postopki umika ustrezno izvedeni. Uprava je še dodatno zaostrila sprejem pošiljk svežega sadja in zelenjave iz Srbije, pošiljka se ne sprosti v promet, dokler se je ne pregleda. Primarna odgovornost za varno hrano pa je odgovornost izvajalcev živilske dejavnosti, zanikajo očitke o tem, da bi morali obvestiti potrošnike. Kot se zagovarjajo, se je Uprava dodatno odločila, da bo zbirala te informacije na tem mestu.

Na vprašanje, kje so se torej prodajale pošiljke sadja  s preseženimi vrednostmi, o katerih smo poročali mediji, znova niso podali konkretnih odgovorov.  Pri tem so poudarili,  da, če vzorec, ki so ga odvzeli, kaže na neustreznost, ni dovolj, da bi celotno pošiljko označili za problematično. 

V poostrenem nadzoru so tako od sredine avgusta ob uvozu inšpektorji po Kosovih navedbah zadržali deset pošiljk, skupaj okrog 136 ton. Devet je bilo skladnih, ena pošiljka, ki je tehtala okrog 18 ton, pa je bila neskladna in je šla v uničenje. Šlo je za kumarice za predelavo iz Srbije. Iz Srbije je bilo letos na ostanke pesticidov testiranih 21 pošiljk, vsi ostali vzorci so bili negativni.

Glede podrobnosti analiziranja srbskih breskev z vsebnostjo pesticida klorpirifos, ki je bil v Sloveniji in EU dovoljen do leta 2020, je inšpektorica Nadja Škrk pojasnila, da so bile breskve uvožene v začetku julija, distribuirane pa v eno trgovsko verigo, ki je ob prejemu rezultata o vsebnosti pesticida vse breskve že prodala.

V primeru sliv pa so inšpektorji do ugotovitve o vsebnosti pesticida prišli v postopku v okviru letnega programa vzorčenja. Vzorec so, tako Škrk, vzeli zgolj za živila v trgovini, v katero je bilo dobavljenih 200 kilogramov teh sliv, in ne za celotno pošiljko. To pomeni, da je rezultat veljaven samo za ta del, pri tem pa je "neupravičeno sklepati, da so vse slive, ki so bile distribuirane, neskladne".

Slive, ki so jih vzorčili, so bile dobavljene teden dni prej, zato bi bila informacija, tako uprava, o preseženih vrednostih že prodanega sadja za potrošnika po besedah inšpektorjev zgolj nepotrebno vzbujanje dvoma. Ob tem pa gre tudi po pojasnilih Škrk za vprašanje tveganja, saj ni šlo za denimo aflatoksine ali patogene bakterije. V te primeru bi namreč obstajalo resno akutno tveganje in bi potrošnike obvestili takoj.