Uprava za jedrsko varnost: Požar v Zaporožju nima vpliva na slovensko ozemlje

"Iz Mednarodne agencije za atomsko energijo so nam sporočili, da je ob 0.40 po našem času na območju jedrske elektrarne Zaporožje prišlo do obstreljevanja in posledično požara," so danes dopoldne sporočili z Uprave RS za jedrsko varnost.

Kot so navedli, je požar izbruhnil na stavbah, "ki niso vitalne za jedrsko varnost elektrarne". Požar je bil, kot smo že poročali, v jutranjih urah pogašen. "Ruske vojaške enote so zavzele področje elektrarne. Osebje elektrarne še naprej dela in nadzoruje stanje elektrarne. Na lokaciji elektrarne deluje še ena od šestih enot. Osebje preverja morebitno škodo, zaustavili so dve enoti, ki jih ohlajajo, ostale tri enote so bile zaustavljene že prej. Hlajenje elektrarne je zagotovljeno. Povišanega sevanja v okolju niso zaznali," so sporočili z uprave.

Dogodek nima vplivov na ozemlje Republike Slovenije, so še zapisali. Požar v Zaporožju sicer še naprej spremlja strokovna skupina Uprave RS za jedrsko varnost, ki bo javnost sproti obveščala o nadaljnjem dogajanju.

Gregorič: Požar v Zaporožju za jedrsko varnost ne predstavlja resne grožnje

Požar v ukrajinski jedrski elektrarni Zaporožje, ki je bil sicer pogašen, ne predstavlja resne grožnje za jedrsko varnost, je ocenil slovenski strokovnjak za jedrsko varnost Miroslav Gregorič. Kot je dodal, je po njegovem vedenju prišlo do požara v šolskem centru elektrarne in zato ni povezan z jedrsko varnostjo, je pa "moteč dogodek". Ob tem je pojasnil, da je jedrska elektrarna Zaporožje največja v Ukrajini, "mogoče celo v Evropi", in ima šest reaktorjev vrste VVER, s po tisoč megavati elektrike, ter je na lokaciji, kjer je še 3000 megavatov termoelektrarn, tako da gre za ogromen energetski kompleks.

Po njegovih besedah so Rusi, če so zasedli ukrajinsko jedrsko elektrarno Zaporožje, najverjetneje ukrajinskim operaterjem dovolili, da nadaljujejo z delom. Tam zaposleni bi lahko morda imeli težave z rednim prihajanjem na delo, a imajo v jedrski elektrarni v okviru sistema civilne zaščite v primeru jedrskih nesreč zagotovo tudi možnost prenočitve, hrane in vode, je še dejal.

O tem, koliko so poškodovani daljnovodi in transformatorske postaje v okolici jedrske elektrarne Zaporožje, slovenski strokovnjak za jedrsko elektrarno nima podatkov, a tudi če bi bili poškodovani vsi daljnovodi v okolici in če so reaktorje ustavili, imajo na lokaciji dizelske generatorje, ki imajo dovolj elektrike za delovanje varnostnih sistemov, poleg tega so na lokaciji še termoelektrarne, tako da je lahko omogočena elektrika.

Na vprašanje, kaj je glavna grožnja za katero koli jedrsko elektrarno v vojaškem spopadu, je Gregorič odgovoril, da ima večina jedrskih elektrarn skladišče za izrabljeno gorivo, kjer je veliko urana, plutonija in drugih radionuklidov, od stroncija, cezija itn. "Če bi po nesreči kakšna bomba priletela v takšno skladišče, lahko pride do kontaminacije okolice, a mislim, da to ni v nobenem interesu," je še dodal.

Primerjava z nesrečo v Černobilu ni na mestu

Primerjava med nesrečo v jedrski elektrarni v Černobilu leta 1986 in jedrsko elektrarno v Zaporožju po besedah Gregoriča ni na mestu, saj gre za zelo različni vrsti reaktorjev. V Zaporožju so tlačnovodni reaktorji, ki so nekoliko podobni reaktorju v Krškem, razlika je le, da imajo ruski tlačnovodni reaktorji v Zaporožju horizontalni uparjalnike, tisti v Krškem pa so vertikalni. Černobil je imel vrelnovodni reaktor z grafitnim moderatorjem, kar je "čisto drugo", je pojasnil. Ukrajina ima trenutno skupno 15 delujočih reaktorjev, vsi so tlačnovodni in so po navedbah Gregoriča solidno vzdrževani. Takšnih reaktorjev, kot je bil tisti v Černobilu, na ozemlju Ukrajine več ni.

Za razliko od nesreče v nuklearki je pri jedrski bombi verižna reakcija, ki je podobna, a je bistveno hitrejša. V sodobnih bombah je pet do deset kilogramov plutonija ali urana. Pri atomski bombi je glavni učinek tlačni sunek, visoka temperatura ter gama in nevtronsko sevanje v milisekundi ter elektromagneti pulz, ki uniči vse telefone in mobilne naprave v določenem krogu.

Pri jedrski nesreči, kot sta bili v ukrajinskem Černobilu ali japonski Fukošimi, pa gre za sto ton urana, goriva, ki je v reaktorju, in nekaj sto kilogramov ali več plutonija, ki je v gorivu, ker reaktor dela. Ni takega tlačnega vala in temperaturnega šoka, so pa izpusti radionuklidov, ki se dvigajo v zrak in jih veter nosi in to povzroči kontaminacijo ozemlja in če to nosi oblak, povzroči tudi sevanje iz oblaka in ko padejo aerosoli na tla, to povzroči tudi sevanje od tal do človeka in tako pride do kontaminacije vode, hrane itn. To je velika razlika. Urana, plutonija in radionuklidov, ki se sprostijo pri nesreči v jedrski elektrarni, je bistveno več kot pri atomski bombi, je še pojasnil.