Uprava potrošnikov o nevarnih živilih ne obvešča, če jih ni več v obtoku

Uprava za varno hrano je prejšnji teden javno razkrila imena trgovin, v katerih so odkrili prisotnost nedovoljenega aditiva sulfita v mesnih pripravkih, ker pa so bili nekateri izsledki iz junija, so se mediji razpisali o prepočasnem obveščanju potrošnikov.

Generalni direktor uprave za varno hrano Janez Posedi je v današnji izjavi za medije izpostavil, da je šlo v tem primeru za nedovoljeno prakso in ga v pripravkih ne bi smelo biti. Vse, kar se tiče komuniciranja v zvezi z nevarnimi živili, teče po principu avtomatike je pojasnil.

O takšnih živilih imajo, kot je dodal, v sistemu RASFF veliko poročil, a ta poročila so v sistemu le, ko gre pričakovati, da je živilo lahko še vedno na policah ali potrošnikih.

Direktorica inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Andreja Bizjak je izpostavila, da je šlo v primeru mesa za živilo z izjemno kratkim rokom in kratko verigo; neposredno mesar-potrošnik. Rok trajanja takšnih živil je okoli tri, štiri, izjemoma šest dni, medtem ko rezultati analitskih metod trajajo pet do sedem dni.

Princip, da se nekaj dni po roku uporabe ne obvešča o nevarnem živilu, ni slovenski princip. Takšen princip je RASFF princip in ga uporabljajo tudi druge članice EU, je še izpostavila Bizjakova. "Če bi obstajala verjetnost, da bi bilo takšno živilo še v obtoku, se obvešča potrošnike, druge države članice, če je verjetno, da ga ni več v obtoku, pa se ne obvešča," je ponovila.

Kot je Bizjakova včeraj pojasila v oddaji 24UR ZVEČER, je treba ob tem ločiti dve zadevi. Prva je ta, da o nevarnih živilih uprava sama in sproti obvešča na svojih spletnih straneh. Kadar gre za zaključeno poročilo o skupini nadzorov, pa uprava pripravi poročilo, ki gre v končno objavo prek piar službe pristojnega ministrstva. Torej piar služba ministrstva odloča o tem, kdaj bo javnost seznanjena s poročilom? "Sama ga podpišem in oddam, o vsebini zagotovo ne odločajo v piar službi," se je branila. In dodala: "Sami smo objavljali tudi skupna poročila prek naše lastne piar službe na spletni strani, zdaj to dela piar služba ministrstva."

Po njenih besedah je sicer tudi zaskrbljujoče, da trgovski centri niso sami ugotovili prisotnosti nedovoljenih aditivov v mesu. Ali so delali z vedenjem delodajalca ali ne, ni želela ugibati, je pa izpostavila, da je uprava zahtevala korekcijske ukrepe.

Posedi je še izpostavil, da bi se v primeru zastrupitve potrošnikov na upravo obrnile zdravstvene službe, s katerimi bi potem skupaj poiskali vir. "Nemogoče je pregledati vsa živila, ki jih ljudje pojejo, so pa nosilci dejavnosti dolžni imeti vzpostavljene sisteme, da ta tveganja obvladujejo," je še dejal.

Na dogajanje sta se danes ob robu novinarske konference o delu prehranskega varuha odzvala tudi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Igor Hrovatič in direktor direktorata za hrano in ribištvo Bojan Pahor. "Vsako kršenje nekih standardov, ki veljajo, je zame nedopustno. In če je dodajanje takšnih ali drugačnih aditivov v mesu prepovedano, potem je to prepovedano, ni dopustno v manjših količinah," je dejal Hrovatič. Tudi za Pahorja, ki obsoja nepoštene prakse s tega področja, je to nedopustno.