Kot je pojasnil direktor Žal Bojan Lepičnik, so na pokopališčih tako zasebni predmeti kot tudi skupne naprave in objekti. Za zasebno lastnino skrbijo lastniki sami, za skupne pa podjetje. "Ne glede na lastništvo pa nadziramo pokopališča z našimi nadzorniki in pokopališče Žale tudi z najetim varnostnikom 24 ur dnevno," je pojasnil Lepičnik. Pravi, da se kraj kljub temu ne da preprečiti, saj ne more imeti vsak grob ali vidno območje grobov svojega varnostnika. Je pa za varnost na pokopališčih, ki so javne površine, zadolžena policija. Lastnikom predmetov zato na Žalah svetujejo, da svojo lastnino zaščitijo sami.
Bralcu, ki nas je vprašal za nasvet, so tatovi z groba (ki ga ima sicer v najemu) odnesli bakreno nagrobno luč, medeninast križ in okrasno ograjo. Krajo je prijavil policiji in pokopališki upravi, "kjer sicer prijazno odgovarjajo, da so nemočni".
Policija: Letno je na Žalah okoli 20–30 kaznivih dejanj
S policijske uprave so sporočili, da beležijo letno okoli 20 do 30 kaznivih dejanj na območju pokopališča Žale. Gre predvsem za tatvine nagrobnih lučk, bakrenih vaz in manjših predmetov iz marmorja. V posameznih primerih pa materialna škoda v večini ne presega 500 evrov. Kaznivih dejanj oviranja pogreba in skrunitve grobov (kdor grob huje oskruni) v letošnjem letu na pokopališču Žale še niso obravnavali.
Preiskanost je okoli 50-odstotna
Za tako dejanje je predvidena zaporna kazen do enega leta, če pa nekdo oskruni več grobov, pa zaporna kazen do treh let. Preiskanost tovrstnih kaznivih dejanj je bila v letu 2008 okoli 50-odstotna, v zadnjih štirih letih pa 40-odstotna. V letu 2008 je bilo tovrstnih kaznivih dejanj 33, v zadnjih štirih letih pa 105.
KOMENTARJI (15)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.