Upokojenci s pokojnino do 622 evrov bodo dobili 'regres'

Zakon za uravnoteženje javnih financ, ki je začel veljati 31. maja, določa, da bodo upokojenci, katerih pokojnine ne presegajo 414 evrov, dobili dodatek v znesku 367,95 evra. Tistim s pokojnino od 414,01 do 518 evrov bodo izplačali dodatek v višini 223,56 evra, tistim s pokojnino od 518,01 do 622 evrov pa v znesku 166 evrov.

Tisti, ki prejemajo več kot 622 evrov pokojnine, pa do letnega dodatka niso upravičeni. Navedene omejitve bodo veljale do vključno leta, ki bo sledilo letu, v katerem bo gospodarska rast presegla 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda.

Približno 200.000 upokojencev ne bo dobilo letnega dodatka

Prejemnikov letnega dodatka bo po podatkih Zpiza skupno približno 395.000. Najvišji znesek bo dobilo približno 166.000 prejemnikov, dodatek v znesku 223,56 evra 116.000, dodatek v znesku 166 evrov pa 111.000. Upokojencev, ki dodatka zaradi pokojnine preko 622 evrov ne bodo dobili, je približno 200.000.

Zavod bo za izplačilo dodatka konec julija namenil 86,4 milijona evrov, ker pa nekateri upokojenci prejmejo letni dodatek do konca leta, na zavodu predvidevajo, da bo skupni znesek v višini približno 90 milijonov evrov, je dejal generalni direktor zavoda Marijan Papež.

Prihranek v primerjavi s finančnim načrtom zavoda za letos bo po njegovih besedah približno 50 milijonov evrov. "To pomeni prihranek za državni proračun, saj bo znesek, ki ga mora ta zagotavljati za pokojninsko blagajno, toliko nižji," je pojasnil.

V pravico do letošnjega letnega dodatka je sicer že v začetku leta posegel zakon o interventnih ukrepih. Določil je, da bo višji znesek za tiste z nizkimi pokojninami znašal tako kot lani 368 evrov, nižji dodatek za upokojence z višjimi pokojninami pa 224 evrov.

Varuhinja in sindikati na ustavno sodišče, politika razmišlja o spremembah zakona

Tako kot junijsko znižanje tistih pokojnin, ki se izplačujejo iz državnega proračuna, je tudi določba varčevalnega zakona glede letnega dodatka v javnosti povzročila veliko nezadovoljstva. Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik je tako zaradi obeh določb 19. julija vložila zahtevo za ustavno presojo 143. člena varčevalnega zakona na podlagi več kot 160 prejetih pobud s strani nekaterih sindikatov, društev in nezadovoljnih upokojencev.

Varuhinja meni, da je zakon boleče, diskriminatorno in nesorazmerno posegel v človekovo dostojanstvo prizadetih in prekršil vrsto človekovih pravic iz ustave.

Še pred varuhinjo so takšno zahtevo vložili Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Sindikat državnih organov Slovenije, Glosa - Sindikat kulture Slovenije in Sindikat upokojencev Slovenije. Vendar je ustavno sodišče 12. julija zavrglo njihovo zahtevo. Sindikat upokojencev po opozorilu sodišča namreč ni reprezentativni sindikat. Reprezentativni sindikati za dejavnost ali poklic pa lahko po navedbah sodišča začnejo postopek za oceno ustavnosti le v primeru, če so ogrožene pravice delavcev.

Za odpravo spornih določb so se zavzeli tudi v opoziciji. Poslanci Pozitivne Slovenije in SD so jo poskušali doseči z novelo zakona za uravnoteženje javnih financ. Vendar je DZ 18. julija ocenil, da predlagana novela ni primerna za nadaljnjo obravnavo. Finančni minister Janez Šušteršič je dejal, da se je vlada pripravljena pogovarjati o morebitnih popravkih zakona, če so kje "posegli preveč". A predloga opozicije po njegovih besedah ne morejo podpreti, ker bi pomenil prevelik strošek za proračun. Popravkov naj bi se lotili jeseni.