Upokojenci poleg redne pričakujejo še dodatno in izredno uskladitev pokojnin

Kot so poudarili v sindikatu, pokojnine kljub lanski redni uskladitvi v februarju in izplačanim dodatkom v zadnjih dveh mesecih lanskega leta niso dohitele inflacije. Izredna uskladitev januarja 2022 pa se je nanašala na neusklajevanje pokojnin po letu 2010, so pojasnili. Ob tem so navedli podatke Statističnega urada RS, da je lani letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, v Sloveniji znašala 10,8 odstotka. Hkrati pa so se cene hrane in brezalkoholnih pijač na letni ravni dvignile za 19,3 odstotka. 

"Utemeljeno lahko rečemo, da so pokojnine nazadovale," je izpostavila predsednica sindikata upokojencev Francka Ćetković. Socialna država mora po njenih besedah poskrbeti za dostojno življenje starostnikov v skladu z ustavo in dokumenti EU. Starejši so se po njenih besedah namreč znašli v težkih razmerah. Zato v sindikatu najprej pričakujejo redno uskladitev pokojnin, ki bo po napovedih okoli petodstotna.

Končna redna uskladitev bo namreč znana po četrtkovi seji Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz), katerega finančni načrt je sicer predvidel 4,9-odstotno redno uskladitev od 1. januarja letos. Poleg redne uskladitve pokojnin v sindikatu pričakujejo še dodatno uskladitev pokojnin v višini enega odstotka. Prepričani so, da so do nje upravičeni zaradi prenizke uskladitve v letu 2021, kar je bila odločitev prejšnje vlade in DZ.

Pričakujejo tudi izredno uskladitev pokojnin v višini 4,4 odstotka, ki temelji na izračunu iz lanskega leta, ki kljub skupnim prizadevanjem z Zvezo društev upokojencev Slovenije (Zdus) ni bil realiziran. V sindikatu se namreč zavzemajo, da bi povprečna pokojnina znašala 72 odstotkov povprečne plače, po zadnjih dostopnih podatkih pa povprečna pokojnina znaša 56,9 odstotka povprečne plače.

Morebitne očitke, da predlog sindikata ruši vzdržnost javnih financ, je Ćetkovićeva vnaprej zavrnila. Poudarila je, da se prispevek iz proračuna v pokojninsko blagajno iz leta v leto niža, dodatna sredstva pa da bi lahko vlada pridobila s povečanjem deleža delodajalcev za pokojnine in z obdavčitvijo visokih dobičkov, kar da je premier Robert Golob obljubil pred časom.

Na ministrstvu za delo so poudarili, da se zavedajo stisk številnih upokojencev, ki so posledica trenutnega stanja. V okviru prenove pokojninske in invalidske zakonodaje želijo nasloviti težave upokojenih in tistih, ki se bodo upokojili v prihodnosti, zato pripravljajo več možnih modelov pokojninskega sistema, ki jih bojo v prihodnje predstavili in usklajevali skozi široko javno razpravo, so dodali.

Ob tem so zapisali, da bo podatek o letošnjem dvigu pokojnin znan v sredo, skladno s predvidevanji naj bi se pokojnine dvignile za približno pet odstotkov, kar predstavlja odstotek seštevka 60-odstotne rasti povprečne bruto plače in 40-odstotne povprečne rasti cen življenjskih potrebščin. "Skupno bo zaradi povišanja za pokojnine letno namenjenih približno 320 milijonov evrov več," so navedli.

V sindikatu so opozorili tudi na ključne ugotovitve analize o socialno-ekonomskem položaju upokojencev, ki jo je naročil svet Zpiza na podlagi predloga sindikata. V analizi so med drugim ugotovili, da so bili upokojenci v obdobju od leta 2010 do 2020 v primerjavi z ostalim prebivalstvom v slabšem družbenem in socialnem statusu. Ćetkovićeva je dejala še, da okoli 24 odstotkov upokojencev prejema pokojnino v višini do 600 evrov. Zato v sindikatu še vedno pozivajo tudi k spremembi ureditve dostopa do varstvenega dodatka, ki bi postal avtomatizirana rešitev, in bi omenjenim upokojencem olajšal življenje.