Na komisijo DZ za peticije se je obrnila skupina upnikov družbe IPC Holding v stečaju, ki so plačali za stanovanja na Brodu pri Ljubljani, a nazadnje ostali brez njih. Ker so menili, da se v njihovem primeru uradne institucije za reševanje problema niso zavzele tako, kot v zadevi Zbiljski gaj, so za posredovanje poprosili komisijo.
Kaj če organi pregona ne bodo ničesar našli?
Kje so postopki danes, je članom komisije pojasnila Darja Krajšek Novak z Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je tudi članica stečajnega senata. Med drugim je poudarila, da obe zadevi presojata policija in tožilstvo in vsaj za Zbiljski gaj po njenem velja, da "če organi pregona tu ne bodo našli znakov kaznivih dejanj, potem jih ne bodo našli nikjer".
Kot je pojasnila, v zadevi bistveno novega ni. Po sklepu sodišča prve stopnje naj bi 16 od 30 oškodovancev, ki so se nanj obrnili in so tudi poslali komisiji peticijo, dobilo svoje terjatve poplačane prednostno, in sicer v višini 41 odstotkov. Vendar so se na tak sklep pritožili drugi upniki, pa tudi zakon po besedah Krajšek-Novakove predvideva enako obravnavo vseh upnikov - da so torej vsi poplačani hkrati in v enakem odstotku; razen, ko gre za v zakonu določene izjeme.
Sodniki se branijo, da so naredili vse potrebno
Iz odgovora Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani iz začetka marca je razvidno, da je bilo zoper odgovorne osebe v IPC Holding uvedenih več postopkov, ki so bili tedaj še v fazi preiskave. Okrožno sodišče v Ljubljani pa v je odgovoru komisiji ugotavljalo, da dejansko stanje, ugotovljeno v stečajnem postopku IPC Holding, ni primerljivo z dejanskim stanjem v stečaju nad dolžnikom Mebles IMS (zadeva Zbiljski Gaj). Očitki upnikov, da niso bili deležni enakega pravnega varstva, pa po navedbah sodišča tako niso utemeljeni.
Kot je menila Krajšek-Novakova, se podobnim primerom - gre za prve v slovenski sodni praksi - ne da izogniti s spremembo zakonodaje. Rešitev je tudi po mnenju Aleksandra Merla (LDS) treba iskati drugje - s prednostnim reševanjem zadev, pri katerih gre za "velike lumparije". Medtem ko je France Cukjati (SDS) opozoril tudi na možnost vpliva prek imenovanja generalnega državnega tožilca, pravosodnega ministra in sodnikov.
Na koncu so se člani komisije strinjali, da je treba obe zadevi reševati prednostno, sodišča in tožilstvo pa ju morajo zaupati izkušenim sodnikom in tožilcem, ki bodo zadevam lahko kos. Reševanje zadeve bodo spremljali še naprej, med drugim pričakujejo tudi odgovore pravosodnega ministrstva, današnje seje se namreč predstavnik ministrstva ni udeležil.
