Upniki prepričani, da je bila prodaja terjatev neutemeljena

''Prodaja terjatev v stečajnem postopku Hranilno-kreditne službe (HKS) Sicura je bila izvedena zakonito, kot stečajni upravitelj pa sem dolžen stremeti k čim višjemu poplačilu upnikov,'' je v zagovoru na ljubljanskem okrožnem sodišču zatrdil suspendirani stečajni upravitelj Brane Gorše.

Gorše, ki ga obtožnica bremeni kaznivega dejanja zlorabe položaja, je ob današnjem začetku glavne obravnave poudaril, da sta se o ponudbi za prodajo terjatev izrekla tako upniški odbor kot tudi Banka Slovenije, o tem pa je odločalo tudi sodišče. Soglašali so, da se terjatve prodajo edinemu ponudniku Jožetu Šušteršiču, je poudaril Gorše.

Glavna obravnava se je danes sicer začela tudi za Šušteršiča, ki ga obtožnica bremeni kaznivega dejanja napeljevanja k zlorabi položaja, vendar pa se obdolženi danes ni želel zagovarjati. Poudaril je le, da je zaradi medijskih pritiskov utrpel veliko škodo. Gorše pa je izpostavil, da s Šušteršičem pred prodajo terjatev ni komuniciral, saj za to ni bilo potrebe, prav tako pa se z omenjenim dejanjem ni okoristil.

Omenjene terjatve so bile sicer prodane po 16,7-odstotni nominalni vrednosti, medtem ko so se podobne zapadle terjatve in terjatve brez zavarovanja običajno prodajale po 10-odstotni nominalni vrednosti, je še pojasnil Gorše.

Tožilec predstavil obtožnico

Okrožni državni tožilec Edvard Ermenc pa je predstavil obtožnico, ki Goršeta bremeni, da je 327 terjatev v nominalni vrednosti približno 199.000 evrov neupravičeno prodal Šušteršiču za dobrih 33.000 evrov. Šušteršič je pozneje te terjatve prodal po bistveno višji ceni, s tem pa je Gorše Šušteršiču omogočil neupravičeno premoženjsko korist v višini 166.000 evrov, je prepričan tožilec.

Goršetov zagovornik Mitja Jelenič je ob tem opozoril, da dejanje, ki se očita Goršetu, ni kaznivo dejanje, saj obdolženi kot stečajni upravitelj s podajo predloga za prodajo predmetnih terjatev, o kateri je sicer odločil sodni senat, ni mogel storiti kaznivega dejanja zlorabe položaja. "Prav tako obdolženi ni opravljal nikakršne gospodarske dejavnosti v okviru podajanj predloga za prodajo terjatev," je poudaril.

Zagovornik Gorazd Fišer se je pridružil Jeleničevim navedbam in dodal, da tudi Šušteršič ni storil očitanega kaznivega dejanja. Sodnica Dejana Fekonja je kljub nasprotovanju obrambe odločila, da se oba ugovora obrambe zavrneta kot neutemeljena, saj po njeni oceni obe očitani dejanji vsebujeta vse zakonske znake kaznivih dejanj.

Upniki prepričani, da je bila prodaja terjatev neutemeljena

Kot priča je bil danes zaslišan Bojan Oblak iz Združenja upnikov HKS Sicura, ki je dejal, da so upniki prepričani, da je bila omenjena prodaja terjatev neutemeljena ter je škodila stečajni masi in upnikom. Zaradi tega so se v združenju tudi odločili za vložitev kazenske ovadbe zoper Goršeta. Obramba je sicer Oblaku očitala, da je tudi sam iz stečajne mase kupil 16 računalnikov po bistveno nižji ceni, kar bi po njihovem mnenju lahko tudi bil škodljiv posel.

Po koncu naroka je Oblak še dejal, da so v upniškem odboru na prodajo terjatev pristali, ker so stečajnemu upravitelju zaupali, da je to treba storiti. Pri tem pa naj bi Gorše upnikom prikrival določene dokumente in jih na ta način tudi oškodoval.

Pričal je tudi nekdanji viceguverner Banke Slovenije Samo Nučič, ki je dejal, da so si v stečajnem postopku prizadevali, da bi banke kupile terjatve HKS Sicure, vendar pa so bile te po njegovem mnenju precej tvegane, tako da bank niso uspeli prepričati v nakup. Omenjene terjatve so bile sicer po mnenju nekdanjega viceguvernerja prodane v skladu z zakonom.