Vodstvo Univerze v Ljubljani je predstavilo sistem financiranja univerze. Rektor Ivan Svetlik je dejal, da je bilo v javnosti veliko neresnic o sistemu financiranja. Opozarja, da so v letu 2009 izplačali skupno 24,3 milijona evrov avtorskih honorarjev, od tega notranje zaposlenim 15,5 milijona evrov. Že leta 2014 pa je bila skupna izplačana vsota 16,6 milijona, notranje zaposleni so od te vsote prejeli dobrih 9 milijonov evrov. In vse to kljub slabšim razmeram, v katerih delujejo. "Sicer pa upam, da ne pričakujete, da bodo zaposleni dodatno delo opravljali zastonj," je še dodal Svetlik. Poudaril je, da je vse teklo po zakonih, jih je pa Supervizor opozoril na šibke točke. To pa je, da nimajo jasnega dogovora med vsemi svojimi članicami, kako naj se sredstva pridobljena na trgu razdelijo naprej. Z internim nadzorom bodo pregledali nekatere honorarje, ki res bodejo v oči, saj gre za "ekstremne primere".
Svetlik je poudaril, da so bila izplačila zakonita. "Če je kaj kalnega, mi podajte ovadbo," je še dejal. Supervizor je le potrdil, da imajo šibko točko, si pa ne prizadevajo, da bi prikrili podatke. Tiste, ki so javnega značaja, naj v aplikaciji Supervizor objavijo, če pa gre za podatke osebnega značaja, potem naj jih umaknejo.
Prav tako je opozoril, da se rektorji in dekani menjavajo in da pri njih ni elit. "Samo poglejte, kako se menjavajo politične elite ali pa sindikalne elite," je kritično dodal.
Je pa tudi potrdil, da imajo cenik, po katerem zaračunavajo podajanje nekaterih informacij javnosti. Naj ob tem opozorimo, da na primer mariborska univerza od uredništva informativne oddaje 24UR zahteva skoraj 1500 evrov, da bi jim posredovala tabelo s honorarnimi in podjemnimi zaslužkarji.
Tekavčičeva: Ne gre za neto zneske
Dekanja Ekonomske fakultete Metka Tekavčič pravi, da pri omenjenih zneskih ne gre za neto številke, čeprav je protikorupcijska komisija dejala, da so. Kdo ima torej prav? Pri tem je Tekavčičeva poudarjala, da se je del denarja povrnil v državni proračun.
Dekani predstavljali primere dobre prakse
Ker iz proračuna ne prejmejo dovolj osnovnih sredstev za uspešno in kvalitetno delovanje, se pač morajo znajti – z na primer sredstvi, ki jih prejmejo iz izrednega in doktorskega študija, evropskih sredstev, organizacijo seminarjev, izobraževanj in podobno.
Dekan fakultete za upravo Janez Stare je dejal, da so v zadnjih 12 letih prejeli 29 milijonov evrov sredstev, za svoje delovanje pa so potrebovali 53,5 milijona evrov. Razliko so pridobili na trgu.
Še nekaj dekanov je predstavljalo svoje uspešne projekte, ki so jih izvajali.
Razpravo o visokih avtorskih honorarjih, ki so jih prejemali nekateri redno zaposleni v visokem šolstvu, je spodbudila objava v aplikaciji Supervizor protikorupcijske komisije. Ljubljanska univerza je sicer zaradi objav prejemnikov avtorskih honorarjev na informacijskega pooblaščenca naslovila zahtevo za uvedbo inšpekcijskega postopka.
Na drugi strani pa so tisti, ki so, ali kritični ali pa že besni. V visokošolskem sindikatu tako poudarjajo, da imamo v Sloveniji "množice sposobnih mlajših znanstvenikov, ki zaradi 'varčevanja' ostajajo brez službe, životarijo s prekarnimi pogodbami ali ždijo v izhodiščnih plačnih razredih".
Težava je širša
Primer zaslužkarjev je pretresel širšo slovensko javnost. Z razkritjem je namreč postalo jasno, da živimo v sistemu, v katerem niso postavljena jasna pravila. Medtem ko eni – večinoma gre za socialno šibke in pripadnike zdavnaj uničenega srednjega sloja ter otroke – morajo po nareku in prisili države varčevati, pogosto se jim odreka tudi pomoč v obliki socialnih transferjev, prav tako delajo za minimalno plačo, s katero ne morejo preživeti iz meseca v mesec, spet drugi ob svojih rednih službah bogatijo z denarjem iz javnih sredstev. Morda gre res za legalno zadevo, a je moralno več kot sporna, ves čas poudarjajo kritiki.
KOMENTARJI (259)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.