Univerza v Ljubljani: Supervizor postal zbirka osebnih podatkov

Univerza v Ljubljani od informacijskega pooblaščenca zahteva, da z začasno odločbo ustavi objavo osebnih podatkov do dokončne odločitve v odprtih pravnih vprašanjih.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je v zadnjih objavah prejemnikov avtorskih honorarjev v aplikaciji Supervizor razkrila podatke, ki so zavajajoči in v nekaterih delih neresnični, navajajo na Univerzi v Ljubljani. Menijo, da je Supervizor z nadgradnjo aplikacije, ki vsebuje tudi podatke o posameznikih, postal zbirka osebnih podatkov, ki pa nima pravnega temelja v nobeni zakonski določbi.

Spomnimo: Subjekti javnega sektorja so fizičnim osebam v zadnjih 11 letih prek avtorskih in podjemnih pogodb izplačali več kot milijardo evrov neto, so na podlagi posodobljene aplikacije Supervizor ugotovili v KPK in ugotovitve sporočili 5. marca. Stanka Setnikar Cankar, ki je prejela več kot 636.000 evrov, je že naslednji dan po objavi podatka predsedniku vlade Miru Cerarju ponudila odstop z mesta ministrice za izobraževanje, znanost in šport. Premier je njen odstop sprejel.

Niso ugotavljali, ali gre za informacije javnega značaja ali ne

Ali gre za informacije javnega značaja ali ne, vnaprej ni nihče ugotavljal, saj je bilo glede na javno dostopne informacije izhodišče za odločitev o spletni objavi poraba javnih sredstev, navajajo na Univerzi v Ljubljani. Kot dodajajo, je bilo pri tem "povsem zanemarjeno dejstvo, da je poraba javnih sredstev t. i. izjema od izjeme od prostega dostopa, ko je predhodno že ugotovljeno, da gre za informacije javnega značaja". "Te presoje na KPK niso opravili," poudarjajo.

Po njihovih opozorilih iz izjav predsednika KPK in javno dostopnih podatkov ni mogoče ugotoviti, zakaj se bo meja sorazmernosti, ki je 5. marca predstavljala 200.000 evrov, kmalu spustila do 150.000 in na koncu verjetno na 50.000 evrov.

Dodatno opozarjajo, da obdobje objave ni bilo predmet tehtanja in so posledično objavljeni podatki, ki jih uprava za javna plačila sploh ne bi smela več hraniti. "Iz nobene izjave pa ni mogoče razbrati, ali se bo to obdobje skrajševalo ali le podaljševalo," navajajo na univerzi.

Medtem pa sindikalist Drago Ščernjavič kot državni svetnik daje DS pobudo, da na vlado v zvezi z avtorskimi in podjemnimi pogodbami, s.p.-ji in d.o.o.-ji ter tržno dejavnostjo v javnem sektorju naslovijo več vprašanj.

Ščernjavič opozarja, da so na izdatke za izplačila po pogodbah o delu in avtorskih pogodbah, ki jih je razkril Supervizor, v Sindikatu državnih organov že v letu 2004 opozorili tedanjega premierja Antona Ropa ter nato v nadaljnjih letih vse aktualne vlade, še posebej v zadnjih letih varčevanja ter pogajanj o plačah.

Kot je zapisal Ščernjavič, je stanje alarmantno in nesprejemljivo, če je bilo lani odštetih za zunanje izvajalce najmanj 133 milijonov evrov. Po vseh teh letih pa je treba nekaj narediti. Predlagajo več ukrepov, tudi ugotavljanje konkretne odgovornosti v posameznem okolju.

Tako med drugim zahtevajo, da bi po ministrstvih, organih v sestavi ministrstev, vladnih službah in širše v javnem sektorju – javnih zavodih, javnih agencijah, javnih skladih – tudi z imeni in priimki naredili natančen pregled, kdo so tisti, ki odločajo, da se sklepajo avtorske, podjemne in svetovalne pogodbe z zunanjimi izvajalci.