Ljubljanska univerza na lestvici najboljših na svetu napredovala za 97, mariborska padla za 159 mest

Center za ocenjevanje najboljših univerz na svetu (CWUR), ki predstavlja največjo globalno lestvico univerz, je nedavno objavil letošnji seznam najboljših univerz na svetu. Univerza v Ljubljani se je med več kot 18.000 univerzami uvrstila na 370. mesto. To je 97 mest višje od lanskoletnega 467. mesta.

Na lestvici sicer znova prednjači ameriška univerza Harvard, prvih 10 mest pa poleg ameriških zasedata še dve univerzi iz Velike Britanije. 

Lestvica CWUR meri kakovost izobrazbe in usposabljanja študentov, ugled članov fakultet in kakovost njihovih raziskav. Gre za zanesljivo globalno lestvico visokošolskih ustanov, ki je znana po objektivnosti, preglednosti in doslednostil. Zaupajo ji študentje, profesorji, vodstva univerz in vladni predstavniki po vsem svetu.

'Znanstveniki UL se uvrščajo v sam svetovni vrh'

Na Univerzi v Ljubljani so veseli uvrstitve, saj to, kot pravijo, nakazuje odlično delo njihovih članic. "Zelo pomembno je tudi sodelovanje z okoljem (gospodarstvom), v katerem je Univerza v Ljubljani zelo uspešna. Na področju pridobivanja projektov Evropskega raziskovalnega sveta (ERC), imamo glede na velikost države, izjemne dosežke. Smo edina slovenska univerza s pridobljenimi ERC projekti. Znanstveniki Univerze v Ljubljani se uvrščajo v sam svetovni vrh. Spomnimo se samo prelomnega znanstvenega prispevka, ki dokazuje, da virus Zika iz okužene matere lahko okuži možgane ploda in povzroči trajno okvaro možganov in mikrocefalijo. Sem sodijo tudi številne nagrade za znanstveno odličnost zaposlenih na Univerzi v Ljubljani, ki jih dobivajo doma in po svetu," je dejal rektor Univerze v Ljubljani Igor Papič.

Med najboljših 1000 tudi Univerza v Mariboru, a je zdrsnila na rep lestvice

Na lestvico 1000 najboljših univerz na svetu se je uvrstila tudi Univerza v Mariboru, ki pa je od lani, ko je bila 819., padla za 159 mest in se letos nahaja na 978. mestu.

"Univerza v Mariboru konkretno pri razvrščanju na lestvici CWUR ne sodeluje, zato tudi težko komentiramo spremembe na lestvici. Kot je opaziti iz opisa, je v zadnjem letu prišlo do spremembe v metodologiji razvrščanja," so se na to uvrstitev odzvali na mariborski univerzi. 

So pa tudi na Univerzi v Mariboru poudarili, da je to le ena od lestvic, na katero so se uvrstili. Izpostavili so pregled najboljših univerz v Evropi revije Times (The best universities in New Europe 2018), kjer so se letos uvrstili celo med 10 najboljših raziskovalnih univerz  iz novih članic Evropske unije. "Že sama uvrstitev univerze na mednarodne lestvice razvrščanja pomeni, da ima univerza vzpostavljen notranji sistem kakovosti, ki omogoča spremljanje razvoja visokošolske dejavnosti na osnovi kazalnikov kakovosti, ki so tudi mednarodno primerljivi," so zapisali. 

Kakšni so kriteriji CWUR za razvrščanje univerz?

CWUR pri razvrščanju univerz uporablja sedem kazalnikov, pri čemer pa se ne zanaša na raziskave in predložene podatke univerz. Ti kazalniki so kakovost izobrazbe in fakultete, zaposljivost študentov, rezultati raziskav, število publikacij in citatov ter vpliv člankov. Kakovost izobrazbe izmerijo glede na število študentov univerze s pomembnejšimi mednarodnimi nagradami in priznanji in glede na velikost univerze, kakovost fakultete pa glede na število profesorjev, ki so prejeli večje mednarodne nagrade in priznanja.

Zaposljivost študentov izmerijo glede na število študentov univerze na vodilnih položajih v najuglednejših svetovnih podjetjih in glede na velikost univerze. Kazalnik rezultatov raziskav ugotovijo glede na število raziskav. Kazalnik števila publikacij izmerijo na podlagi števila znanstvenih člankov v uglednih publikacijah, kazalnik števila citatov pa na podlagi števila citiranih člankov. Kazalnik vpliva izmerijo glede na število znanstvenih člankov, objavljenih v vplivnih revijah.

Nobelovi nagrajenci ugled univerz dvignejo v nebo

Na Univerzi v Ljubljani poudarjajo, da rangiranje univerz ni edini kazalnik kakovosti izbrane univerze ali objektivni dejavnik uspešnosti univerz. "Kazalniki, ki določajo uvrstitev določene univerze na neko lestvico, so lahko zavajajoči. Različne lestvice namreč izpostavljajo številne elemente, ne pa vseh," opozarja Papič. 

Najstarejša in trenutno najbolj uveljavljena lestvica je ARWU (Academic Ranking of World Universities), znana tudi kot Šhanghajska lestvica. Na tej lestvici 30 odstotkov uspešnosti prispevajo Nobelovi nagrajenci, 20 odstotkov najvišje citirani raziskovalci, 40 odstotkov raziskovalni dosežki sodelavcev, 10 odstotkov pa je popravek glede na število raziskovalcev. "Glede na to, da v Sloveniji nimamo Nobelovih nagrajencev, imajo slovenske univerze že v startu slabše izhodišče. Se pa kljub temu Univerza v Ljubljani kot edina slovenska univerza na Šanghajsko lestvico že več let zapored uvršča med petsto najboljših univerz na svetu," pravijo na UL. 

Poleg splošnih lestvic, pa univerze razvrščajo tudi glede na posamezna področja znanosti ali umetnosti. Tako se posamezne fakultete Univerze v Ljubljani na nekaterih področnih lestvicah uvrščajo zelo visoko. "Na primer na lestvici QS se program arheologija uvršča od 151. do 200. mesta, fizika z astrofiziko na od 251. do 300. mesta," našteva Papič. 

Obe univerzi poudarjata slabo financiranje

Papič je ob objavi letošnje lestvice opozoril tudi na slabša izhodišča UL v primerjavi s primerljivimi univerzami iz tujine: "Univerza v Ljubljani dobiva nekajkrat manj sredstev od univerz v bolj razvitih državah, ki so primerljive po številu zaposlenih in študentov, a še vedno dosega z njimi primerljive ali celo boljše rezultate. Za boljše uvrstitve na lestvicah se bodo torej morala povečati tudi vlaganja v univerzitetno dejavnost s strani države, saj smo bili v zadnjih letih priča padcu financiranja raziskovalne dejavnosti za kar dvajset odstotkov, pa tudi padcu števila mladih raziskovalcev za približno trideset odstotkov. Nenazadnje bi boljše uvrstitve na lestvicah dosegali tudi, če bi raziskovalni inštituti postali pridruženi člani univerze."

Podobno so poudarili tudi na Univerzi v Mariboru. "Potrebno se je zavedati, da je univerza izobraževalna in znanstveno-raziskovalna institucija, ki pa nima zagotovljenih sredstev za ustrezno infrastrukturo, ki je nujno potrebna za izvedbo tako raziskovalnih kot študijskih programov. Če se bo tudi v prihodnje nadaljeval padec deleža sredstev za infrastrukturno oz. podporno dejavnost, potem UM ne bo mogla zadržati svoje uvrstitve, saj je eden izmed osnovnih kriterijev tudi financiranje."

Sicer pa na obeh vodilnih univerzah pri nas poudarjajo, da se bodo še naprej trudili, da zagotovijo kakovosten izobraževalni program in študente opremijo z ustreznim znanjem in kompetencami.