Opozicijo naklonjenost še eni univerzi čudi: Jo sploh potrebujemo?

Kot smo poročali že v ponedeljek, vladajoča koalicija predlaga ustanovitev nove, že četrte javne univerze. Sedež bi imela na Dolenjskem, v Novem mestu, tudi njeno delovanje bi bilo usmerjeno predvsem v razvoj Jugovzhodne Slovenije.

"V tej fazi gre komaj za pobudo – pobudo treh fakultet, da bi se pristopilo k analizi, ali je to smiselno," pojasnjuje državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport RS (MIZŠ) Mitja Slavinec. Kot dodaja, tako še ne gre za vladni sklep, ki bi ustanavljal četrto univerzo, temveč je postopek takšen, da mora vlada sprejeti to pobudo, na osnovi katere se potem ustanovi komisijo. "Ta je sestavljena iz predlagateljev (to so tri fakultete, ki so že na tem področju), in pa potem lokalne skupnosti, gospodarstva – skratka vsi deležniki, ki so tako ali drugače povezani s to pobudo."

Slavinec še poudarja, da samo ta ideja za seboj ne bo potegnila nobenih stroškov iz državnega proračuna. Na vprašanje, kako dolgo pa bi potem komisija lahko o tem odločala, pa državni sekretar odgovarja, da si gotovo vsi pobudniki želijo, da se stvari premaknejo čim prej. "Kako komisija deluje, pa je odvisno od nje. Najlažje je pogledati, kako so druge dosedanje univerze nastajale in to je verjetno tisti časovni okvir, ki nam da verjetno najboljšo interpretacijo."

'Večje število programov ne bo prineslo tudi večjega zanimanja za študij'

Za komentar na namero vlade o ustanovitvi še enega univerzitetnega javnega zavoda, smo prosili največjo tovrstno ustanovo v državi – Univerzo v Ljubljani (UL). Menijo, da je Slovenija dovolj velik prostor za še eno univerzo, je ta sploh potrebna? Da se ljubljanska univerza ne boji konkurence, so uvodoma zatrdili. "Upamo pa, da bodo pri obravnavi vloge upoštevani vsi merodajni kriteriji za določitev statusa javne univerze v smislu zagotavljanja visoke kakovosti in potreb naše družbe po dodatnih študijskih programih, ki bodo financirani z javnimi sredstvi," so zapisali v odgovor.

Iz gradiva MIZŠ je sicer razvidno, da bi na univerzi v Novem mestu prevladovali naravoslovni programi. Kako pa je z zasedenostjo naravoslovnih programov na Univerzi v Ljubljani? In ali menijo, da bo z novo univerzo tudi več povpraševanja oziroma zanimanja za naravoslovne programe? Pritrdili so, da med bodočimi študenti prevladuje interes za družboslovne in humanistične programe, čeprav je v zadnjih letih zaradi visoke zaposljivosti naravoslovnih, tehničnih diplomantov ter promocije naravoslovnih, tehničnih študijev večje zanimanje za ti dve področji. "Večje število programov ne bo prineslo tudi večjega zanimanja za študij, saj naravoslovje in tehnika zahtevata specifična znanja, kot so matematika, fizika, kemija …, ki mladim pogosto povzročajo težave že na nižji stopnji izobraževanja," izpostavljajo. Tudi če se dijaki vpišejo na naravoslovne, tehnične študijske programe zaradi prostih vpisnih mest, pa – tako na UL – sledi v prvem letniku velik osip. "Pomembno je, da so programi kakovostni in da se mladi vpišejo nanje zaradi interesa, le tako bomo dobili kakovostne diplomantke, diplomante," zaključujejo.

'Z razvojem regije pride do potrebe po ustreznem izobraževanju'

"Z razvojem posamezne regije je naravno, da pride tudi do potrebe po ustrezni ponudbi visokošolskega izobraževanja," pa so nam odgovorili z Univerze na Primorskem in spomnili, da je bilo tako tudi v primeru njihovega ustanavljanja pred 20 leti. 

"Ustanovitev te univerze pa takrat ne bi bila mogoča in ne bi postala nacionalni strateški cilj, če ne bi izkazovali ustreznega znanstveno-raziskovalnega potenciala, izredno močne podpore občin in gospodarstva v regiji ter ustrezne podpore drugih dveh javnih univerz," so pojasnili v primorski izobrraževalni ustanovi, kjer naravoslovno-tehniške študijske programe ponujata dve od šestih fakultet, vpis na te programe pa se iz leta v leto povečuje. Dodajajo, da danes za ustrezno presojo kakovosti v postopku ustanavljanja novih visokošolskih zavodov odgovornost odnosi Nacionalna agencija RS za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis).

Za mnenje glede ustanovitve univerze s sedežem v Novem mestu smo zaprosili tudi člane Odbora DZ za izobraževanje, znanost, šport in mladino. 

LMŠ za krepitev obstoječih univerz, SD bi o ustanovitvi še enkrat premislila, SAB se sprašuje, ali jo Slovenija sploh potrebuje

"Nenadna naklonjenost ustanovitvi še ene univerze nas čudi, saj še nismo slišali trdnih argumentov in odgovorov, zakaj potrebujemo to univerzo. LMŠ zagovarja obstoječi znanstveno-raziskovalni sistem javnih univerz in institutov, ki ga je treba okrepiti in mu omogočiti boljše pogoje dela. Doseganje razvojnih ciljev Slovenije bo mogoče le z združevanjem vseh potencialov, ne pa z nadaljnjo drobitvijo. To ne nazadnje izhaja tudi iz Nacionalne strategije visokega šolstva 2021–2030, ki je v obravnavi," so navedli v največji opozicijski stranki.

"Naj dodamo, da imamo torej jedro javnih univerz, ki jih dopolnjujejo koncesionarji. Zato se sprašujemo, kaj še je treba dopolnjevati, česa trenutni sistem ne omogoča, čemu potrebe po novi univerzi, kakšen je raziskovalni potencial nove univerze in predvsem, kakšne bodo finančne posledice te ustanovitve? Nova univerza se v nobenem primeru ne sme zajedati v obstoječa sredstva, ki so namenjena javnim univerzam," so prepričani.

Pogrešajo tudi prepričljivo analitiko o potencialih študijskih programov, dosedanjem vpisu, razvojnih načrtih univerze, zanima jih stališče Rektorske konference. "V LMŠ pričakujemo in zahtevamo široko javno razpravo, pred kakršnim koli korakom k novi univerzi. Vlada in država bi morala najprej poskrbeti za ohranjanje in kakovost že obstoječih – in nemalokrat finančno podhranjenih – javnih univerz."

Odgovore so 24ur.com posredovali tudi iz poslanske skupine Socialnih demokratov. Prepričani so, da ustanovitve nove javne univerze ne smejo voditi politični, strankarski ali lokalni interesi, temveč cilj krepitve kakovostnega javnega visokega šolstva v Sloveniji. "Glede na to, da imamo v našem prostoru že tako veliko število akreditiranih visokošolskih programov, je tudi v tem oziru treba dobro premisliti, ali bi ustanovitev nove javne univerze dejansko pripomogla k boljši realizaciji, ne samo gospodarskih, temveč širših družbenih interesov za celotno nacionalno raven, ne samo na posamičnem območju," so navedli.

Tudi v stranki SAB zagovarjajo močno in kakovostno javno šolstvo. "Zato na njegovo ošibitev ne bomo nikoli pristali," so jasni. "Ob ugibanjih o novi, še četrti javni univerzi, se poraja dvom, ali Slovenija glede na svojo velikost in število prebivalcev to sploh potrebuje, in ali visokošolski zavodi za oblikovanje nove univerze izpolnjujejo zahtevane pogoje. Če je univerza s sedežem v Novem mestu način, da bi se posamezniki in zasebni visokošolski zavodi, blizu največje koalicijske stranke, dokopali do javnega denarja, to zagotovo ni v javnem interesu," še poudarjajo.