'Modus operandi akademske elite, ki si vzame več, kot ji pripada'

Na višjem sodišču so zapisali, da se že iz listin, ki jih je sestavila univerza, vidi, kateri dodatki in v kakšni višini so bili knjiženi zaradi izplačila proračunskih sredstev. Dodatek, skupaj več kot 1,7 milijona evrov, so si izplačevali na devetih fakultetah. Gre za nekaj znanih obrazov, med njimi dekanja ekonomske fakultete Metka Tekavčič in nekdanja ministra Dušan Mramor ter Maja Makovec Brenčič. Dodatek so morali, vsaj delno, vrniti fakultetam. Minister za šolstvo Jernej Pikalo pravi, da je volja Republike Slovenije jasna. "Nismo vztrajali pri tožbi, da je potem ne bi izvršili," je dejal.

Gre za štiri leta staro zgodbo, ki dobiva sodni epilog. V medčasju so se vrstili številni izgovori, sprenevedanja in tudi poskusi pritiskov ter vpliva. Zgodbo je takrat razkrila novinarka Tina Kristan, ki danes poudarja, da glavni problem ni v zneskih, temveč predvsem na kakšen način pridejo do teh dodatkov in dodatnih izplačil. "Gre za akademsko elito, ki si vzame več, kot ji pripada. To je modus operandi, ampak sprenevedanje zdaj ni več mogoče," je povedala in dodala, da jo zanima odziv univerze. "Bodo v sistemu karkoli spremenili, da bo v prihodnje manj neupravičenih izplačil, manj bogatenja akademske elite, netransparentne porabe denarja in manj izkoriščanja mladih? Bojim se da ne."

Vzporedno teče tudi kazenski postopek zoper vodstva fakultet, ki jih tožilstvo bremeni zlorabe uradnega položaja. Izplačilo dodatka določenim zaposlenim je bilo namreč v nasprotju z določbami zakona o javnih uslužbencih in zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Vsi obtoženi so se do zdaj izrekli za nedolžne, včerajšnja sodba pa bo najverjetneje vplivala tudi na kazensko zadevo.

Univerza zahteva revizijo v primeru izplačila dodatkov

Univerza v Ljubljani bo na vrhovno sodišče vložila predlog za revizijo v primeru dodatkov za stalno pripravljenost, je napovedal odvetnik univerze Dino Bauk. Višje sodišče je namreč zavrnilo pritožbo univerze in s tem potrdilo odločitev prvostopenjskega sodišča, da mora univerza vrniti nenamensko porabljena sredstva za stalno pripravljenost.

Kot smo poročali, mora Univerza v Ljubljani v proračun vrniti nenamensko porabljena sredstva za stalno pripravljenost.

Ljubljansko okrožno sodišče je na ponovljenem sojenju odločilo, da mora univerza vrniti nekaj manj kot 781.000 evrov, ki so jih fakultete izplačale v obliki dodatkov za stalno pripravljenost v letih 2012–2015. Po naših informacijah naj bi skupaj z obrestmi in stroški šlo za okoli milijon evrov. Univerza ves čas trdi, da dodatkov ni izplačala iz proračunskih sredstev. To je po prvem pregledu sodbe, za obrazložitev katere na strani univerze ugotavljajo, da je "nenavadna", ponovno poudaril Bauk.

Kot je zapisal, je višje sodišče s svojo prvotno odločitvijo, s katero je ugodilo pritožbi univerze in razveljavilo prvo sodbo, izrecno naložilo sodišču prve stopnje, da v ponovljenem postopku razčisti pomen trditev univerze, da pri plačevanju dodatka za stalno pripravljenost ni šlo za porabo proračunskih, pač pa na trgu pridobljenih sredstev posameznih članic.

Univerza je po njegovih besedah v ponovljenem postopku pokazala, da je po eni strani v obdobju 2012–2015 izpolnila vse svoje obveznosti iz pogodb o financiranju dejavnosti, za katere je prejela proračunska sredstva, po drugi strani pa je dokazala, da je bilo teh proračunskih sredstev za vsako od posameznih študijskih let premalo za izvedbo pogodbenih obveznosti. Zato je univerza morala dodajati sredstva, ki jih je pridobila na trgu, je navedel Bauk.

Ministrstvo: višje sodišče je sledilo argumentom RS

A to višjega sodišča, kot je ocenil odvetnik, v drugo ni več zanimalo. V obrazložitvi svoje "diametralno nasprotne sodbe" je sodišče namreč navedlo, da je za odločitev popolnoma nepomembno, da je univerza izpolnila vse obveznosti iz pogodb o financiranju, da je iz proračuna dobila premalo sredstev in je morala za izpolnitev pogodbenih obveznosti dodajati lastna sredstva, ter da je edino pomembno to, da so univerza oziroma njene članice knjižile sredstva za izplačilo dodatka pod postavko "plače", ki se načeloma izplačujejo iz proračuna.

"V resnici nas zelo čudi, da se je višjemu sodišču, ki je v obeh primerih odločalo skoraj v identičnem senatu, januarja 2019 zdelo pomembno razčistiti dejstva glede navedb univerze, da izplačilo dodatka ni bilo izvedeno iz proračunskih, pač pa iz lastnih sredstev njenih članic, oktobra istega leta, po tem ko so bili izvedeni dokazi, ki tej trditvi univerze pritrjujejo, pa tega istega višjega sodišča to dejstvo ne zanima. Edino relevantno vprašanje se mu zdi, kako so univerza oziroma njene članice izplačilo spornega dodatka knjižile, ne pa, od kod zares denar zanj," je še zapisal Bauk.

Na ministrstvu so zapisali le, da je višje sodišče pri svoji odločitvi sledilo tožbenim argumentom Republike Slovenije, da je treba nenamensko porabljena sredstva vrniti v proračun države.