Unicef: V reviziji poslovanja nismo našli nepravilnosti

Direktor odseka za finance Unicefa Lawrence Picard je ob obisku v Sloveniji dejal, da se v slovenskem Unicefu dogajajo večje spremembe, saj bodo spremenili organizacijsko obliko iz društva v fundacijo. Ta oblika je po njegovem primernejša za izvajanje nalog Unicefa. Glede očitkov, ki se pojavljajo v medijih, pa je Picard dejal, da je večina starih, saj izvirajo iz leta 2009.

Glede domnevnih finančnih nepravilnosti iz leta 2007 pa so v Unicefu že izvedli revizijo leta 2009, v kateri nepravilnosti niso našli. Vsa sredstva, ki jih je zbral slovenski Unicef, so bila prenesena na matični Unicef v Ženevi, je še dejal Picard. Kot je dejal, niso našli dokazov, da bi bile obtožbe resnične, so pa resnične finančne težave, ki so jih te objave povzročile. Kot je dejal, so v Unicefu ponosni na dosežke slovenskih kolegov in jih tudi podpirajo v "teh težkih časih“.

Ob tem je predstavil podatke glede uspešnosti zbiranja sredstev, po katerih je slovenski Unicef v zgornji četrtini med zbranimi prispevki.

Glede očitkov, da je Unicef veliko vložil v reklamno kampanjo za Ruando in Burkino Faso ter da imajo zaposleni v Unicefu precej visoke plače, pa je dejal, da "moraš vložiti denar, da dobiš denar“ in da v Unicefu vlagajo sredstva, da bi dobili še več. Če želijo dobiti kakovostno osebje, ki bo delalo profesionalno, jih je treba tudi primerno plačati, je dejal.

V. d. izvršne direktorice Unicefa Slovenije Alenka Jež Heinc pa je pojasnila, da imajo zaposleni na Unicefu pri nas plače vezane na kolektivno pogodbo za zdravstveno dejavnost, zato te niso tako visoke. Glede stroškov promocijske kampanje za zbiranje denarja za Burkino Faso pa je dejala, da so v tem primeru pridobili sredstva iz Ženeve in sredstva sponzorjev. Reklamni spot in marketing za to zbiranje sredstev sta stala 18.000 evrov.

Glede posebnih nagrad za uspešnost pa je Heincova dejala, da so bile te v Sloveniji izplačane le enkrat, kjer so sredstva pridobili na podlagi razpisa EU, zaradi katerega se je povečal obseg dela, sicer pa nagrad niso izplačali. Picard je sicer dejal, da ni običajna praksa v Unicefu, da bi podeljevali posebne nagrade za uspešnost pri zbranih sredstvih.

Glede 22.000 evrov posojila Pošti Slovenije pa je Heincova dejala, da Unicef kot dobrodelna organizacija po zakonu ne more posojati denarja in da ga tudi v tem primeru ni. V tem primeru je šlo za napačno zaračunano poštnino, saj Pošta ni obračunala posebnega popusta. To so ugotovili šele v reviziji, Pošta Slovenije pa je potem napako popravila. Običajni stroški poštnine v enem paketu so okoli 45.000 evrov, je še dejala Heincova.

Glede odstopa ambasadorjev pa je Picard dejal, da ga obžaluje ter da sta bili obe ambasadorki seznanjeni s poslovanjem Unicefa in revizijami, ki jih je opravil urad v Ženevi.

Zaradi odstopa ambasadork in javne polemike je sicer od 13.000 mesečnih donatorjev od donacij odstopilo že 1300 donatorjev, je še dejala Heincova.

Vita Mavrič in Milena Zupančič sta prekinili sodelovanje z Unicefom

Vita Mavrič je opozorila, da so ambasadorji nemalokrat izpostavljeni neprijetnim vprašanjem o ugledu in verodostojnosti dela organizacije, odgovarjajo pa lahko le z argumenti. Milena Zupančič pa je povedala, da je njen status v društvu "že nekaj časa popolnoma marginaliziran" in sodelovanja praktično ni več. Sama niti ne ve, kdo je predsednik društva, kdo je izvršni direktor, kdo je v izvršilnem odboru, kdo so člani nadzornega odbora, kako se razporeja denar darovalcev in ni seznanjena z načrtovanjem posameznih akcij.

Mavričeva je pojasnila tudi, da je do nje prišla informacija o nepravilnostih v finančnih poročilih – med drugim naj bi Unicef Pošti Slovenije odobril brezobrestno posojilo v višini 22.000 evrov – omenja pa se tudi čezmerna poraba sredstev za promocijo in uničevanje neprodanih voščilnic.