Kot so sporočili na uradni spletni strani Slovenske škofovske konference, je danes zjutraj umrl upokojeni ljubljanski nadškof Alojz Uran.
"Zaradi izrednih razmer ob izbruhu epidemije bo pogreb v ožjem družinskem krogu v ljubljanski stolnici. Ko bo nevarnost virusa minila, pa bo zanj opravljena slovesna maša zadušnica v ljubljanski stolnici. O tem bomo pravočasno obvestili," so še sporočili.
Življenje Alojza Urana
Nadškof Alojz Uran se je rodil 22. januarja 1945 v Spodnjih Gameljnah v župniji Šmartno pod Šmarno Goro kot zadnji od treh otrok v kmečki družini. Maturiral je leta 1964 na bežigrajski gimnaziji. Po študiju na Teološki fakulteti v Ljubljani ga je nadškof Jožef Pogačnik 29. junija 1970 posvetil v duhovnika. Novo mašo je imel 12. julija 1970 v domači župniji Šmartno pod Šmarno Goro.
Svojo prvo duhovniško službo je kot stolni vikar (kaplan) nastopil v stolni župniji sv. Nikolaja v Ljubljani, kjer je ostal do leta 1973. Od leta 1973 do 1977 je bil na študiju v Rimu. Na Katehetskem inštitutu Pedagoške fakultete Papeške salezijanske univerze je opravil katehetsko pedagoško specializacijo in leta 1977 študij zaključil z magisterijem o katehezi odraslih. Po vrnitvi v Ljubljano je istega leta postal rektor malega semenišča pri sv. Petru v Ljubljani. Leta 1980 je bil imenovan za župnika župnije Ljubljana-Šentvid.
16. decembra 1992 ga je papež Janez Pavel II. imenoval za ljubljanskega pomožnega škofa, 6. januarja 1993 je bil v Rimu posvečen v škofa.
Leta 1996 je pripravljal in koordiniral prvi papežev obisk v Sloveniji. Od leta 2000 do 2006 je bil delegat Slovenske škofovske konference (SŠK) za pastoralo Slovencev po svetu.
25. oktobra 2004 je bil imenovan za ljubljanskega nadškofa metropolita. To je bilo precejšnje presenečenje, saj ni sodil v krog favoritov. Že ob njegovem imenovanju so izpostavljali, da je povsem drugačen od svojega predhodnika Franca Rodeta, saj je bil predstavnik tako imenovane pastoralne linije, ki se je bolj ukvarjala s cerkvenimi temami in manj z aktualno politiko.
Med verniki je bil že v prejšnjih službah znan kot pevec in tudi kot škof je bil priljubljen. Predvsem je želel Cerkev približati ljudem. V času njegovega službovanja na čelu ljubljanske nadškofije so bile v Sloveniji ustanovljene tri nove škofije, in sicer novomeška, ki sodi v ljubljansko metropolijo, ter celjska in murskosoboška v mariborski metropoliji.
Kot ljubljanski nadškof je bil veliki kancler Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. Januarja 2005 je bil imenovan za člana 7. razreda za svetovne religije pri Evropski akademiji znanosti in umetnosti. Marca 2007 so ga slovenski škofje izvolili za predsednika Slovenske škofovske konference.
Papež Benedikt XVI. je 28. novembra 2009 sprejel odpoved službi ljubljanskega nadškofa. Uradno je iz službe odstopil iz zdravstvenih razlogov, kasneje pa se je izvedelo, da je od Svetega sedeža dobil navodilo, naj se umakne iz javnega življenja. Pozneje je moral Slovenijo tudi zapustiti ter je živel in deloval v Trstu.
Apostolska nunciatura je leta 2012 potrdila odločitev o umiku Urana iz Slovenije, razlogov pa ni pojasnila. So pa zato takrat na Slovenski škofovski konferenci potrdili, da je vzrok za umik domnevno očetovstvo. Uran je večkrat zatrdil, da nima nobenega potomca, med drugim tudi v pismu slovenskim škofom leta 2012. V njem je med drugim navedel, da so ga v cerkvenih uradih obsodili, nihče pa ga ni obvestil o vsebini obsodbe, zato tudi ni imel nobenih možnosti, da bi se lahko zagovarjal. Uranovi podporniki so bili med drugim prepričani, da je nekdanji nadškof žrtveno jagnje in da gre za konstrukt nekaterih v vrhu Cerkve, ki jih moti Uranova priljubljenost.
Uran je imel sicer že dlje časa zdravstvene težave, tudi med bivanjem v tujini je prihajal na zdravljenje v Slovenijo. Sicer pa je v Trstu oziroma njegovi okolici vodil različna srečanja in romanja. Leta 2015 je Uran od Svetega sedeža prejel dovoljenje, da se po bivanju v tujini vrne v Slovenijo, kjer je opravljal različne pastoralne dejavnosti in pomagal pri življenju lokalne Cerkve.
Kot so zapisali na Slovenski škofovski konferenci, se je Uran po uradni upokojitvi z velikim veseljem in gorečnostjo posvetil duhovnemu spremljanju različnih skupin na številnih romanjih. Poletne mesece je običajno preživljal na božjepotnih Svetih Višarjah, kjer je s posebno domačnostjo sprejemal Marijine častilce, maševal in spovedoval. V ljubljanski nadškofiji je bil rad v pomoč pri birmovanju in drugih župnijskih slovesnostih.
"Med ljudmi bo ostal v trajnem spominu zlasti po svojem izrednem pevskem talentu, lepem glasu in svoji topli, dobrodušni človeški naravi. Rad se je srečeval z ljudmi in kmalu je s svojim vedrim razpoloženjem spodbudil, da se je oglasila ljudska pesem," so zapisali v življenjepisu ob obvestilu o njegovi smrti.
Sožalje izrazil tudi predsednik Pahor
Ob smrti nekdanjega ljubljanskega nadškofa in metropolita msgr. Alojzija Urana je predsednik republike Borut Pahor izrazil iskreno sožalje nadškofu msgr. dr. Stanislavu Zoretu in Slovenski škofovski konferenci.
Janša: Upokojeni nadškof Uran je deloval v dobrobit slovenskega naroda
Tudi premier Janez Janša je ljubljanskemu nadškofu metropolitu Stanislavu Zoretu danes izrekel sožalje ob smrti upokojenega nadškofa Alojza Urana. Uran je deloval v dobrobit slovenskega naroda, je poudaril Janša.
Kot so sporočili iz urada vlade za komuniciranje, je Janša v telefonskem pogovoru z Zoretom dejal, da je bil Uran s svojim zgledom, odprtostjo in neumorno voljo eden pomembnih gradnikov slovenske Cerkve.
Zore se zahvaljuje za dar njegovega dobrega in veselega srca
Ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference Stanislav Zore se je ob današnji smrti upokojenega nadškofa Alojza Urana Bogu zahvalil za dar Uranovega dobrega in veselega srca. Pojasnil je, da je Uran v zadnjih treh mesecih trpel zaradi bolezni in prestal več operacij.
Zore je v video nagovoru, ki so ga objavili na spletnih straneh SŠK, spomnil, da se kristjani na veliko soboto spominjajo Kristusove ljubezni, ki jo je ta izkazal tudi na križu in ki je nič ne zaustavi. "V to ljubezen se je v današnjem jutru preselil zaslužni ljubljanski nadškof metropolit Alojz Uran," je dejal.
Ob tem je pojasnil, da je Uran že tri mesece zaradi bolezni trpel in prestal več operacij. "Vse je nosil v veliki vdanosti v Božjo voljo," je dejal. Uran je bil po Zoretovih besedah v zadnjem času Jezusu pridružen tudi v njegovi osamljenosti, saj ga zaradi razmer niso mogli obiskovati. "Tudi to je sprejel kot del svoje daritve," je dodal.
Ob tem se je zahvalil za dar Uranovega življenja, njegovega duhovništva in škofovstva ter za dar njegovega dobrega in veselega srca.
