Svet je pretresla novica o nenadni smrti velikega gledališkega mojstra Tomaža Pandurja. Po informacijah makedonske televizije Telma je Pandur v Skopju pripravljal predstavo Kralj Lear v Makedonskem narodnem gledališču, ko je med današnjo vajo doživel srčni infarkt, ki je bil zanj usoden. Televizija še poroča, da se je mednarodno uveljavljen umetnik že nekaj dni pritoževal zaradi bolečin v prsih.
Novico o smrti je potrdilo tudi osrednje dramsko gledališče v Sloveniji SNG Drama. Na svoji spletni strani so zapisali: "Veliko prezgodaj nas je zapustil naš dragi prijatelj Tomaž Pandur. Iskreno sožalje vsem bližnjim."
Slovensko stalno gledališče v Trstu je ob smrti Tomaža Pandurja zapisalo, da je bil Pandur vizionar, estet in edinstveni režiser, ki je na odru udejanjal dimenzijo dna s predstavami, ki so postale kultnega pomena. Odšel je nenadoma, nepričakovano in prerano.
"Neverjetna izguba je prizadela evropsko gledališče in na poseben način slovensko gledališče. Tomaž Pandur je bil eden od najpomembnejših akterjev našega gledališkega življenja. Umrl je na sceni, kot bi morali verjetno umreti vsi umetniki. S to mislijo ne bomo tolažili bolečine njegove družine in številnih evropskih prijateljev gledališča, vendar čutimo ob taki priložnosti dolžnost, da izrazimo svojo neskončno žalost," so sporočili v skupni izjavi Slovenskega stalnega gledališča v Trstu.
Gledališki režiser, ki je požel (predvsem) mednarodno slavo
Tomaž Pandur se je rodil 19. februarja leta 1963. Bil je zelo ploden gledališki režiser, ki je režiral in poskrbel za neverjetne uprizoritve velikih dramskih del. Že kot dijak Prve gimnazije v Mariboru je ustanovil svojo gledališko skupino Tespisov voz – Novo slovensko gledališče. Z uprizoritvami je že takrat slovensko in jugoslovansko gledališko javnost opozoril nase.
Leta 1988 je na ljubljanski AGRFT diplomiral iz režije, leto kasneje je mednarodno odmevala njegova uprizoritev Šeherezade Iva Svetine v Slovenskem mladinskem gledališču v Ljubljani. Istega leta je postal umetniški vodja Drame SNG Maribor, ki jo je vodil do leta 1996. Med njegovimi velikimi odrskimi projekti so bili Goethejev Faust, Shakespearov Hamlet, Dantejeva Božanska komedija in drugi.
Ustanovil je lastno gledališče
Po krajšem umiku je nato začel režirati v tujini. Ustvarjal je v New Yorku, Parizu, Berlinu, Zagrebu in v Madridu, kjer je požel neverjetne uspehe. Za njegove uspehe mu je Španija leta 2011 podelila priznanje red Izabele Katoliške.
Kasneje je ustanovil svoje gledališče Pandur.Theaters, ki ga vodi njegova sestra, dramaturginja Livija Pandur. Zanj je med drugim režiral Caligulo Alberta Camusa, med uprizoritvami so bile tudi njegove lastne priredbe, denimo Hazarski slovar Milorada Pavića, Sto minut po Dostojevskem in Tesla Electric Company.
S ponovno uprizoritvijo Fausta se je vrnil v Slovenijo
Med njegovimi zadnjimi projekti sta bila dramski diptih po Shakespearovem Rihardu III. in Rihardu II. v ljubljanski Drami leta 2014 ter dramska pesnitev Johanna Wolfganga Goetheja o človeku, ki je prodal svojo dušo hudiču, ki jo je ponovno uprizoril po 25 letih. Najprej leta 2014 v Madridu, nato so Fausta premierno videli obiskovalci lanskega ljubljanskega poletnega festivala. Ljubljanska Drama, v koprodukciji katere je nastala slovenska uprizoritev, je z njim nedavno požela veliko zanimanje na ibero-ameriškem gledališkem festivalu v Bogoti.
Letos se je Pandur nameraval vrniti v rodni Maribor, saj so v tamkajšnji Drami jeseni želeli odpreti novo sezono z njegovo predstavo Brezmadežna.
Pandurju cel svet kot gledališče
Bil je izredno plodovit ustvarjalec. Njegove režije so temeljile na priredbah dramskih klasik, h katerim je pristopal na izrazito samosvoj način. Za svoje delo je prejel več slovenskih in mednarodnih nagrad. Med slovenskimi sta bili dve Borštnikovi nagradi ter leta 1991 nagrada Prešernovega sklada.
Prav tako za Fausta I, II je prejel mednarodno nagrado zlato masko MES Sarajevo, z zlatim grbom pa ga je nagradilo tudi mesto Maribor.
"Gledališka poetika Tomaža Pandurja je že v Šeherezadi, še bolj eksplicitno pa v Faustu napovedovala, da cilja visoko: na gledališče sveta in na svet kot gledališče, torej na nekakšen totalni theatrum mundi," je o njegovem delu zapisal teatrolog Vasja Predan.
