V Ljubljani je danes v 80. letu starosti umrl slovenski gledališki in filmski igralec Polde Bibič. Starosta slovenskega gledališča, pedagog, literat in dolgoletni član ansambla ljubljanske Drame je za svoje bogato umetniško delo prejel Prešernovo in Župančičevo nagrado ter Borštnikov prstan.
Smrt so potrdili tudi v Centru starejših Medvode, kjer je Bibič prebival na svoja stara leta. Sicer je v zadnjem mesecu huje bolehal in je bil v bolnišnici, kjer je tudi umrl. Pogreb bo v prihodnjih dneh v ožjem družinskem krogu.

Bibič se je rodil 3. februarja 1933 v Mariboru, leta 1961 je diplomiral na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani in dve leti zatem postal redni član ljubljanske Drame. V nacionalnem slovenskem gledališču je ostal do formalne upokojitve leta 1995, v letih od 1977 do 1981 ga je tudi vodil. Igral je tudi v Mestnem gledališču ljubljanskem, Slovenskem stalnem gledališču v Trstu in eksperimentalnih gledališčih.
Uveljavil se je v glavnih vlogah v slovenskih dramah, med drugim v Cankarjevih dramah Pohujšanje v dolini šentflorjanski, Hlapci, Za narodov blagor in Hlapec Jernej, Kreftovih Kranjskih komedijantih, Grumovem Dogodku v mestu Gogi, Strniševih Žabah, Zajčevem Vorancu, Jančarjevem Velikem briljantnem valčku. Nastopal pa je tudi v klasičnih in modernih delih iz svetovne dramske zakladnice.
Prepričljivo je upodobil številne like v filmu, na primer v filmih Kekec in Kekčeve ukane Jožeta Galeta, filmih Na papirnatih avionih, Cvetje v jeseni, Vdovstvo Karoline Žašler, Dediščina in Moj ata, socialistični kulak Matjaža Klopčiča ali Baladi o trobenti in oblaku Franceta Štiglica. Manjkal ni niti v TV-nadaljevankah.

Napisal tudi več knjig
Vseeno Bibič ni bil le igralec v gledališčih, v filmu in na televiziji ter govorni interpret, bil je tudi literat oziroma pisec, kot se je sam imenoval. Napisal je več spominskih knjig, kot so Igralec, Pravljičar in Spominjarije, podpisal je tudi več spominskih zapisov o predhodnikih in sodobnikih iz gledališkega sveta. Bil je tudi rektor igralske akademije in svojčas politik.
Tako je v svojem umetniško zelo bogatem življenju izdal sedem avtobiografskih del. Leta 1986 je izdal knjigo Igralec, leta 1989 Prispevki, leta 1992 Pravljičar, šest let pozneje je sledila knjiga Soigralci, tej pa se je leta 2000 pridružila še knjiga z naslovom Soigralke. Leta 2003 je izdal delo z naslovom Izgon, lansko leto pa Spominjarije.
V zadnji je opisal skrivnostno očetovo smrt, spregovoril pa tudi o materi, prvi ljubezni, starodavnem obarvanem življenju v Žabji vasi, strašljivem pohodu v jamo Pekel in o bolj strašljivih vojnih dogodkih, kot je bilo tudi bombardiranje Maribora. Vpletel je tudi zanimive dogodke iz svojega poznejšega življenja, opisal pa je tudi vrstnike, ki so se pozneje s svojim ustvarjanjem zapisali v slovensko zgodovino.
V eni od knjig je zapisal, da je najbolj obžaloval kajenje in pečanje s politiko. V partijo in razne samoupravne odbore so ga zvabili, ker je bil priljubljen med igralci. Po osamosvojitvi pa se mu je zdelo, da se bodo stvari končno spremenile, zato se je politiki pridružil z veseljem, med drugim je dva mandata preživel v državnem svetu. A kot je lani dejal v enem od intervjujev, je "kmalu ugotovil, da se ne da nič storiti".
Bibičev igralski opus obsega sicer več kot 145 naslovov gledališkega repertoarja, nastopil pa je tudi v 200 radijskih igrah, 36 filmih, 43 TV-dramah, 23 TV-serijah in treh kratkih študentskih filmih.
Za svoje delo je prejel številne nagrade in priznanja, med njimi Borštnikov prstan (1985), Župančičevo nagrado (1974), srebrni znak svobode Republike Slovenije (1996) in Sterijevo nagrado v Novem Sadu (1984).
Bibič je debitiral leta 1955 v vojni drami Trenutki odločitve Františka Čapa. Najpomembnejše vloge je odigral v filmih Matjaža Klopčiča – Na papirnatih avionih (1967), Cvetje v jeseni (1973), Vdovstvo Karoline Žašler (1976), Dediščina (1984), Moj ata, socialistični kulak (1987), v filmu Jožeta Babiča Poslednja postaja (1971) ter filmu Let mrtve ptice (1973) Živojina Pavlovića.
Velikega igralca se s filmom Cvetje v jeseni spominjamo tudi na portalu Voyo.si.
KOMENTARJI (332)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.