Peter Božič se je rodil 30. decembra 1932 na Bledu. Šolal se je v Novem mestu in Mariboru. Med drugo svetovno vojno je bila družina preseljena v Breslau (Wroclav), od koder so se selili še v Freiberg pri Dresdnu. Po vojni je končal gimnazijo v Mariboru, v Ljubljani je študiral najprej na gozdarski, nato na filozofski fakulteti. Krajši čas je bil bibliotekar na Jesenicah in učitelj v Krvavi Peči na Dolenjskem, nato samostojni književnik, časnikar, uslužbenec pri ZKOS, nato na ministrstvu za kulturo. Sodeloval je v revijah tako imenovane kritične generacije: Besedi, Reviji 57, Perspektivah in drugje.
Božičeva politična pot
Po upokojitvi je kot član mestnega sveta Mestne občine Ljubljana največ pozornosti namenil razvoju kulture in športa v Ljubljani. Bil je predsednik Odbora za kulturo in raziskovalno dejavnost, sodeloval pa je pri številnih projektih razvoja infrastrukture s področja kulture in raziskovanja v Ljubljani (Slovanska in Bežigrajska knjižnica, Hiša eksperimentov, obnova Turjaške palače oziroma novega Mestnega muzeja Ljubljana, obnova Kina Šiška …).
Poleg tega je bil predsednik Komisije za poimenovanje ulic in naselij, član Komisije za pobude meščanov, član sveta javnega zavoda Mestne knjižnice Ljubljana, član sveta Mestnega gledališča Ljubljanskega in član sveta Doma starejših občanov Bežigrad.
Božič kot pisatelj
"Peter Božič je enako intenzivno ustvarjal v pripovedni prozi in dramatiki. Odkriva predvsem golo eksistenco ogroženih ali izobčenih posameznikov, prikazuje življenje ljudi na robu, zunaj meščansko urejene družbe: mestno revščino, lumpenproletariat, v romanu Očeta Vincenca smrt bedo vojnega časa in izgnanstva. Uvajal je modernizem v slovensko pripovedno prozo in nove tipe slovenskega romana: od eksistencialističnega (Izven, Na robu zemlje) do absurdistično nadrealističnega (Zemlja). V dramatiki se je razvijal od ekspresionizma k absurdni drami, sorodni Beckettu in Ionescu," so njegovo ustvarjalno pot opisali v Društvu slovenskih pisateljev.
