Umori v Tekačevem: Kaj je šlo narobe, da so vsi glavni dokazi padli v vodo?

Sojenje se bo kmalu začelo znova, že četrtič, vendar tokrat brez ključnega dokaza, ki je obremenjeval obtoženca, saj so razvpiti športni copati znamke Nike po več kot dveh desetletjih postali nezakonit dokaz. Kako je torej mogoče, da po četrt stoletja iz spisa romajo vsi glavni dokazi, na podlagi katerih je bil Kristjan Kamenik že večkrat obsojen, čeprav nepravnomočno? Ti isti dokazi so namreč že služili za najrazličnejše sodbe, o katerih so odločali številni sodniki na različnih inštancah. Zakaj nihče doslej ni opazil, da gre za nezakonite dokaze? Razlogi, zakaj sodniki doslej niso videli težave v predmetni odredbi, nam niso znani, odgovarjajo na Višjem sodišču v Celju, ki ga vodi predsednik Branko Aubreht. Da je to običajno na strani strank, da pred sodiščem zatrjujejo tovrstne procesne kršitve, dodajajo. Kar pa se v tej zadevi v preteklosti ni zgodilo.

Zaostrujejo se standardi obrazloženosti sodnih odločb, zaradi sprememb kazenske zakonodaje in sodne prakse pa je razvoj sodnih postopkov šel v smer vedno večjih procesnih garancij obtoženim, kar je vsekakor v korist varovanju človekovih pravic in garancija za pošten sodni postopek, pa menijo na Okrožnem sodišču v Celju. Na Policiji pa pravijo, da je bila obrazložitev policijske pobude, kakor tudi sodne odredbe v letu 1997, takšna, da je zadoščala takratnim dokaznim standardom, kar se je potrdilo tudi skozi odločitve pristojnih sodišč na prvi in drugi stopnji. Zato menijo, da je presoja zakonitosti posameznih sodnih odredb za nazaj nekoliko nenavadna, vendar poudarjajo, da je to izključno v pristojnosti sodne veje oblasti. 

Pogovarjali smo se tudi z nekdanjim tožilcem, ki je pred leti na sodišču zastopal obtožnico zoper Kamenika. Edvard Ermenc pravi, da je bila odredba za hišno preiskavo obrazložena v skladu s takratno sodno prakso in zakonsko ureditvijo ter da so bile enako obrazložene tudi druge odredbe, ki so rezultirale v tem, da so bili denimo številni ljudje tudi obsojeni, določeni pa, da so zaporno kazen že zdavnaj prestali. Na Višjem sodišču so drugačnega mnenja. Kot pravi vodja Oddelka za kazensko sodstvo in prekrške Andrej Pavlina, to ne pomeni, da se lahko kar povprek izločajo dokazi, pridobljeni na podlagi hišnih preiskav, ki so bile izvedene pred desetletjem ali več, saj da so sodišča že večkrat presojala tovrstne primere in ugotovila, da so bile odredbe ustrezno obrazložene. 

V konkretni zadevi pa da temu ni bilo tako in da je bila odredba celjske preiskovalne sodnice pomanjkljivo obrazložena. V zaprosilu Urada kriminalistične službe 8. aprila 1997 ni navedeno, na podlagi katerih dejstev in dokazov je Policija ugotovila, da je Kristjan Kamenik ponujal v prodajo večjo količino strelnega orožja, tudi takšnega, kot je bilo uporabljeno pri konkretnem kaznivem dejanju. Tudi v kolikor je Policija to vedela, očitno tega preiskovalni sodnici ni predložila in je s tem ni seznanila. Zato preiskovalna sodnica teh dejstev ni mogla vedeti, niti jih preizkusiti. Zgolj zatrjevanje Policije, da je Kristjan Kamenik ponujal v prodajo orožje, tudi takšno, kot je bilo uporabljeno pri kaznivih dejanjih umorov, ne prepriča, da je tako res tudi bilo, pojasnjuje višji sodnik svetnik Pavlina.

Ljudje težko razumejo, da so dokazi 25 let zakoniti, potem pa postanejo nezakoniti

Da gre za neke vrste absurd, menijo tudi nekateri iz pravne stroke. "Popolnoma razumem občutke ljudi, ki tovrstne sodne odločitve sprejemajo z začudenjem oziroma jih označijo za absurdne, kot ste dejali in uporabili točno ta izraz, ki nazorno opredeljuje bistvo problema. Pri tem ne gre zgolj za laično javnost, ampak takšne izločitve dokazov ne sprejema niti del pravne stroke, ki se poklicno ukvarja s pravosodjem. Kot je znano, je bila odredba za hišno preiskavo obrazložena v skladu s takratno sodno prakso in zakonsko ureditvijo, tako so bile namreč obrazložene tudi druge odredbe za hišne preiskave, na podlagi katerih so bili številni tudi obsojeni, določeni so zaporno kazen tudi že zdavnaj prestali," pa meni nekdanji tožilec Edvard Ermenc, ki je pred leti zapustil tožilske vrste in se preizkusil še v vlogi sodnika na Upravnem sodišču. Zdaj je odvetnik.

"Takšne sodne odločitve torej posegajo v eno temeljnih načel pravne države, ki je v enakem obravnavanju enakih ali podobnih situacij, česar pa s takšno različno obravnavo zadev ni mogoče udejanjati," pravi nekdanji tožilec. Laična javnost težko razume, da je ob vseh garancijah, ki so inkorporirane v sistem kazenskega pravosodja, možno, da so v različnih zadevah, poleg primera Tekačevo to velja tudi za druge, predvsem odmevnejše primere, kršitve določb postopka, vključno z izločitvijo dokazov, na več stopnjah spregledane, potem pa je kar naenkrat ugotovljeno, da so bili dokazi nezakonito pridobljeni.

Pri tem je treba opozoriti, da v začetni fazi pobude sestavlja Policija, potem je tu tožilstvo, ki takšne pobude preuči in na sodišče poda predlog za izdajo odredbe. Bistven v tej verigi je seveda preiskovalni sodnik, ki zadevo preuči in bodisi zavrne ali pa odredi hišno preiskavo. In za svojo odločitvijo seveda stoji z ustrezno obrazložitvijo. Potem je tu še sodnik oziroma razpravljajoči senat, v takšnih zadevah celo velik senat, kar pomeni dva sodnika in trije porotniki, ki poleg vsebinske presoje opravljajo tudi presojo zakonitosti postopka. O pritožbah odločajo še trije višji sodniki, v primeru nadaljnjih pravnih sredstev odloča še senat vrhovnih sodnikov, včasih gredo zadeve celo do ustavnih sodnikov, razlaga Ermenc.

V inštančnem sojenju torej prihaja do takšnih težko razumljivih situacij. Poleg tega pa je včasih težko razumeti tudi to, da eno sodišče sprejme določeno odločitev, drugo sodišče ob istih dokazih pa jo popolnoma spremeni ali zadevo razveljavi ter jo vrne v ponovno odločanje. Potem pa isto sodišče, ki je na primer obdolženca v prvotnem sojenju obsodilo, tega oprosti ali obratno.

Enkrat obsojen za dva umora, drugič za vse štiri umore, nato oproščen vseh umorov ...

Poglejmo, kako so se sodbe tudi v zadevi Tekačevo spreminjale iz ene skrajnosti v drugo. Najprej so Kamenika na Okrožnem sodišču v Celju obsodili na 20 let zaporne kazni, vendar samo za umor zakoncev Poharc, Štefana in Frančiške, ne pa tudi za umor njunih podnajemnic na domačiji v Tekačevem. Umora Helene Krošlin in njene hčere Viktorije je bil Kamenik oproščen. Celjsko Višje sodišče je nato sodbo razveljavilo in ga obsodilo za umore vseh štirih ljudi. Vrhovno sodišče je to sodbo kasneje razveljavilo. V ponovnem sojenju na Okrožnem sodišču je na podlagi povsem istih dokazov sledil popoln preobrat – Kamenik je bil oproščen vseh štirih umorov.

A vendar tudi ta sodba ni obstala, saj se višji sodniki s takšno odločitvijo niso strinjali in so sodbo znova razveljavili. Tretje sojenje, ki se je začelo leta 2007, ni dobilo epiloga, ker so Kristjana Kamenika zaradi trgovine z mamili zaprli v tujini, v več državah je bil obsojen in do pred kratkim tudi na prestajanju dolgoletnih zapornih kazni. Na slovenskem sodišču se bo tako znova znašel šele po 15 letih.

In kdo je kriv za to, da v sodnem spisu ni več glavnih dokazov, vprašam Ermenca. "O krivdi kogar koli nima smisla govoriti, ker gre verjetno za sklop okoliščin, ki je pripeljal do tako absurdne situacije, kot ste zadevo poimenovali že na začetku. Bistven je rezultat celotnega postopka, to pa je, da tožilstvo ne razpolaga več s ključnim dokazom v spisu in to v zadevi, v kateri so življenje izgubili štirje ljudje."

"Kar se mi zdi v konkretnem primeru tudi zelo pomembno, pa je povezano z uporabo načela sorazmernosti. V zadevi Tekačevo so namreč življenja na skrajno nasilen način izgubili štirje ljudje, ena žrtev je bila celo mladoletna. V tem primeru bi moral poseg v pravico do življenja štirih ljudi, tudi ob morebiti ugotovljeni kršitvi postopka, prevagati nad kršitvijo sodišča pri obrazložitvi odredbe za hišno preiskavo izpred več kot 20 let. Če to apliciram na hipotetičen primer, bi lahko bil pri hišni preiskavi, katere odredba bi bila po sedanjih standardih preslabo obrazložena, recimo najden tudi kakšen drug, še bolj ključen dokaz, recimo morilsko orožje ali celo truplo. In izločitev takšnega dokaza bi bila še težje razumljiva," pravi Ermenc.

Okrožno sodišče Celje: Različna pravna stališča sodnikov niso njihove napake

"Gre za enega najbolj dolgotrajnih in v dokaznem smislu najbolj zahtevnih kazenskih postopkov na Okrožnem sodišču v Celju," pravi predsednica Petra Giacomelli. V času, ko teče postopek, je bila tudi kazenska zakonodaja večkrat spremenjena, tudi v segmentu izločanja listin in drugega gradiva iz spisov in posledično izločanja sodnikov, ki so se tekom postopka s takimi dokazi seznanili. Tudi sodna praksa je na tem področju dosegla velik napredek. Zaostrujejo se standardi obrazloženosti sodnih odločb, razvoj sodnih postopkov je v tem času tako zaradi sprememb kazenske zakonodaje, kot tudi zaradi razvoja sodne prakse, šel v smer vedno večjih procesnih garancij obtoženim, kar je vsekakor v korist varovanju človekovih pravic in garancija za pošten postopek.

"Narava sodniškega dela je v osnovi odločanje in sodnikovo odločanje temelji na veljavni zakonodaji, strokovnem znanju, najboljši vesti in nepristranskosti. In če k temu dodamo še pri nas uveljavljeni sistem pravnih sredstev, to pomeni, da se različna pravna stališča sodnikov utečeno preverjajo, usklajujejo in nadgrajujejo. Pravo je živ sistem, ki se nenehno spreminja in ravno to je garancija, da obvelja najbolj pravo pravno stališče. Zato različna pravna stališča sodnikov niso njihove napake, predvsem pa v postopkih izražena pravna stališča niso podlaga za kaznovanje ali discipliniranje sodnikov," pove predsednica sodišča.

"To je končno tudi garancija za našo neodvisnost, ki jo zagotavljamo vsem strankam v postopkih. Slednje velja tudi za obravnavano zadevo, ki ni ne prva in tudi ne zadnja, v kateri se, tudi tekom časa, izkazujejo različna pravna stališča," razlaga Giacomellijeva in dodaja, da ko bo ta sodni postopek pravnomočno končan, bo, ne glede na izid, dosežen namen kazenskega postopka, to je, da ne ostane nihče, ki mu je krivda dokazana, nekaznovan in nihče nedolžen kaznovan.

Višje sodišče Celje: Zgolj zatrjevanje Policije, da je Kamenik ponujal orožje, ne prepriča

Na celjskem Višjem sodišču so mnenja, da je bila odredba za hišno preiskavo pri Kameniku pomanjkljivo obrazložena, posledično so zato dokazi pridobljeni nezakonito. Že v času izdaje odredbe, torej 8. aprila 1997, je tedaj veljavna zakonodaja preiskovalnega sodnika zavezovala, da hišno preiskavo odredi z obrazloženo pisno odredbo. "In v konkretni zadevi je bil problem prav to, da je imela hišna preiskava hibo v pomanjkljivi obrazložitvi, ne glede na takrat nižji dokazni standard kot velja sedaj," razlaga vodja oddelka za kazensko sodstvo in prekrške na Višjem sodišču v Celju, višji sodnik svetnik Andrej Pavlina.

Upoštevajoč vsebino predmetne odredbe in zaprosila zanjo, pri presoji njene zakonitosti in ustavne skladnosti ni bilo mogoče pritrditi, da iz odredbe in zaprosila izhajajo razlogi za izdajo odredbe. V zaprosilu Urada kriminalistične službe 8. aprila 1997 ni navedeno, na podlagi katerih dejstev in dokazov je Policija ugotovila, da je Kristjan Kamenik ponujal v prodajo večjo količino strelnega orožja, tudi takšnega, kot je bilo uporabljeno pri konkretnem kaznivem dejanju.

"Tudi v kolikor je Policija to vedela, očitno tega preiskovalni sodnici ni predložila in je s tem ni seznanila. Zato preiskovalna sodnica teh dejstev ni mogla vedeti, niti jih preizkusiti. Zgolj zatrjevanje Policije, da je Kristjan Kamenik ponujal v prodajo orožje, tudi takšno, kot je bilo uporabljeno pri kaznivih dejanjih umorov, ne prepriča, da je tako res tudi bilo. Enako se lahko tudi dvomi, da tako ni bilo, ker je policijsko zaprosilo le zatrjevanje, ki ga ni mogoče z ničemer preizkusiti. Zaprosilu niso bili priloženi listine, dejstva in dokazi, ki bi preiskovalni sodnici omogočali kritično in poglobljeno presojo ali predloženi podatki zadostujejo za poseg v osumljenčevo pravico do nedotakljivosti stanovanja," pojasnjuje sodnik Pavlina in poudarja, da so standardi poleg sodne prakse natančno definirani tudi skozi odločbe Evropskega sodišča za človekove pravice, Ustavnega sodišča in Vrhovnega sodišča. 

Postavlja se seveda vprašanje, zakaj v skoraj 25 letih nihče ni zaznal tega problema. "Razlogi, zakaj sodniki doslej niso videli težave v predmetni odredbi, mi niso znani. Je pa običajno na strani strank, da pred sodiščem zatrjujejo tovrstne procesne kršitve, kar pa se v predmetni zadevi v preteklosti ni zgodilo," pravi Andrej Pavlina in dodaja, da v praksi ne pomeni, da se lahko kar povprek izločajo dokazi, pridobljeni na podlagi hišnih preiskav, ki so bile opravljene pred desetletjem ali več. "Sodišča so že večkrat presojala tovrstne primere in tudi v veliki večini primerov ugotovila, da so bile odredbe za hišno preiskavo obrazložene skladno zahtevanim standardom. Sicer pa morebitna tovrstna postopkovna kršitev ni razlog, zaradi katerega bi bilo mogoče zahtevati obnovo kazenskega postopka kot izredno pravno sredstvo," še pravi.

Policija: Za neznane storilce je kazenski postopek aprila letos že zastaral

Vsi, ki so bili morda vpleteni v zločin v Tekačevem in jih kriminalisti še niso uspeli identificirati, so lahko zdaj brez skrbi, saj je kazenski postopek za neznane storilce oziroma sostorilce 4. aprila letos zastaral. To pomeni, da pregon ni več mogoč, četudi bi se kasneje izkazalo, da je bil na prizorišču štirikratnega umora še kdo. Preiskava na Nacionalnem preiskovalnem uradu (NPU), v sodelovanju s Policijsko upravo Celje, namreč še vedno poteka. "Preiskovalci NPU so v zadnjem obdobju preverjali več oseb, ki bi lahko bile povezane s storitvijo tega kaznivega dejanja. Pri tem so se preverjale tudi osebe v tujini, pri čemer je bilo o vseh ugotovitvah s poročili seznanjeno pristojno Okrožno državno tožilstvo v Celju, ki v nadaljevanju presoja vso zbrano gradivo ter se odloča o nadaljnjih postopkih," pravi Drago Menegalija z Generalne policijske uprave in dodaja, da Policija v vseh primerih najhujših kaznivih dejanj, kamor sodijo tudi kazniva dejanja umora, skuša storiti vse za izsleditev osumljencev ter zbiranje dokaznega gradiva. Pri čemer pa da so preiskave, zaradi vedno večjega dokaznega standarda, kakor tudi vedno obsežnejših pravic osumljencev, otežene in vedno bolj kompleksne.

Glede dokaznih standardov za izdajo odredb pa Menegalija pravi, da so se v 20 letih izjemno dvignili. In dodaja, da vsako pobudo Policije za izdajo odredbe za hišno preiskavo najprej preuči pristojni državni tožilec, nato še preiskovalni sodnik. "Tako je vsaka policijska pobuda za izdajo odredbe za hišno preiskavo pred izdajo preverjena na dveh instancah, kar zagotavlja, da so odredbe zakonite in obrazložene v skladu s takrat veljavno zakonodajo. Obrazložitev policijske pobude, kakor tudi sodne odredbe, je bila v tistem obdobju takšna, da je zadoščala takratnim dokaznim standardom, kar se je potrdilo tudi skozi odločitve pristojnih sodišč na prvi in drugi stopnji. Presoja zakonitosti posameznih sodnih odredb za nazaj je, v luči iz leta v leto višjemu dokaznemu standardu, tako nekoliko nenavadna. Vendar je to področje izključno v pristojnosti sodne veje oblasti," razlaga Drago Menegalija.

Tožilstvo: Obtožba ostaja nespremenjena, dokazov za sostorilce ni

Po neuradnih informacijah so preiskovalci NPU v zvezi z dogodki v Tekačevem že pred časom pod lupo vzeli hrvaškega državljana, vendar naj zoper njega ne bi bilo dovolj dokazov, da bi se lahko znašel v obtožnici skupaj s Kristjanom Kamenikom, kar so nam potrdili tudi na celjskem tožilstvu. "Ne razpolagamo z zadostnimi dokazi, na podlagi katerih bi lahko z zahtevano verjetnostjo (utemeljen sum) identificirali sostorilca in konkretizirali njegovo vlogo pri obravnavanem kaznivem dejanju. Obtožba torej ostaja nespremenjena, državni tožilec, ki bo zastopal obtožbo na sodišču, pa se bo v okviru dokaznega postopka na sojenju odločil glede morebitnih dodatnih dokaznih predlogov," nam je odgovorila vodja Okrožnega državnega tožilstva v Celju Simona Kuzman Razgoršek.

"V naših kazenskih postopkih se dokazni standardi nedvomno zaostrujejo, vse odločitve morajo biti vedno bolj podrobno in obširno obrazložene, kar velja ne samo za sodbe, ampak tudi za razne odredbe in sklepe v predhodnem postopku in vse to naj bi okrepilo občutek pravne varnosti. Kako državljani dejansko dojemajo učinkovitost kazenskega pravosodja, pa si ljudje svoje mnenje ustvarjajo tudi na podlagi takšnih kazenskih postopkov, kot je primer Tekačevo," zaključuje naš sogovornik Edvard Ermenc.