Umirajo tudi zaradi neprimerne hrane

Poslanska skupina Zares je pripravila predlog dopolnitve zakona o zdravstveni dejavnosti, saj so prepričani, da področje klinične prehrane v Sloveniji ni sistemsko urejeno. Tako predlagajo dodatno alinejo, po kateri bi bolnišnice opravljale tudi dejavnost klinične prehrane s prehransko oskrbo.

Podhranjeni onkološki bolniki

Kot opozarjajo tako v Zares kot tudi Nada Kozjek Rotovnik z Onkološkega inštituta in Združenje za boj proti raku na debelem črevesju, je prehrana še posebej problematična na onkologiji, kjer nimajo niti svoje kuhinje, zato bolnikom zanje pogosto neprimerno in hladno hrano dostavljajo iz Kliničnega centra. Kozjek Rotovnikova je opozorila, da je klinična prehrana izrednega pomena pri bolnikih, ki se jim zaradi bolezni spremeni presnova. Posledice zaradi neprimerne prehrane, med katerimi izstopa predvsem podhranjenost, so najbolj opazne prav pri onkoloških bolnikih, saj je pri njih stopnja podhranjenosti kar 85-odstotna, kar vpliva tudi na višjo stopnjo umrljivosti, je opozorila Kozjek Rotovnikova.

Tudi članica Združenja za boj proti raku na debelem črevesju Lidija Vidmar Andrijašič je opozorila, da onkološki bolniki potrebujejo bolj prilagojene pogoje prehranjevanja, saj hrana iz Kliničnega centra zanje zaradi kemoterapij, slabosti, pomanjkanja apetita in drugih težav povezanih z rakom ni najbolj primerna. Poleg tega, da je hrana za rakave bolnike pogosto pretežka, tudi nimajo možnosti, da bi obrok pojedli, ko jim zapaše, in ne, ko ga pripeljejo. Še posebej tisti bolniki, ki imajo kemoterapijo, se pogosto soočajo s slabostjo, zato jim ni do hrane, bi pa kaj toplega pojedli čez nekaj ur, a ne morejo, saj hrane na onkologiji ne morejo spraviti za pozneje. Prav zato je knjiga pritožb na Onkološkem inštitutu polna.

Zares za sistemsko ureditev klinične prehrane

Poslanka Zares Cveta Zalokar Oražem je na novinarski konferenci predstavila tudi podrobnosti predloga dopolnitve zakona o zdravstveni dejavnosti, v katerem predlagajo, da bi bolnišnice opravljale tudi dejavnost klinične prehrane s prehransko oskrbo. S tem naj bi vnesli dejavnost klinične prehrane med specialistične bolnišnične dejavnosti.

Kot je opozorila poslanka, bi Slovenija morala to področje urediti že na podlagi podpisa resolucije Sveta Evrope o prehrani in prehranski oskrbi v bolnišnicah iz leta 2003, kot tudi na osnovi resolucije o nacionalnem programu prehranske politike 2005-2010. Slovenija na tem področju zaostaja za preostalimi evropskimi državami, je opozorila Zalokar Oražmova in ocenila, da imamo sicer za to postavljene strokovne in politične podlage, nimamo pa formalno-pravne podlage za izvajanje klinične prehrane bolnikov ne v bolnišnicah ne zunaj njih.