Umik zakonskega predloga iniciative Glas ljudstva za jasno ločitev zdravstva

Iz iniciative Glas ljudstva so sporočili, da je bil umik predloga novele dogovorjen s koalicijskimi poslanci. Predlog bi po njihovi oceni jasno ločil javno in zasebno zdravstvo, in sicer je predvideval odpravo popoldanskega dela zdravnikov pri zasebnih izvajalcih in koncesionarjih ter uvedbo konkurenčne prepovedi dela.

V iniciativi so predlog novele pripravili po kritikah sprememb, ki naj bi jih ministrstvo za zdravje vključilo v osnutek novele zakona o zdravstveni dejavnosti. Takrat so ocenili, da spremembe odstopajo od napovedane jasne ločitve javnega in zasebnega zdravstva, saj še naprej dovoljujejo delo javnih zdravnikov pri koncesionarjih. Kordiš in Šetinc Pašek sta predlog novele nato v DZ vložila 17. septembra 2024.

"Umik Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ga je pripravil Glas Ljudstva, pozdravljamo in razumemo kot signal zaupanja, da bomo z vladnim zakonom postavili stroga pravila in omejitve v bran javnemu zdravstvenemu sistemu s ciljem zagotavljanja stabilnosti in delovanje sistema," so sporočili so sporočili iz treh koalicijskih strank.

Poudarili so, da so se z iniciativo Glas ljudstva ter tudi s preostalo civilno družbo tekom priprave vladnega zakona sestali večkrat, v zakon pa da so dodali tudi nekatere njihove predloge in rešitve. "Vladni zakon tako odraža tudi njihove poglede na to, kako bi javni zdravstveni sistem moral delovati, in načine, na katerega ga moramo ščititi pred privatizacijo," so dodali.

Odprtih še več točk

Izpostavili pa so nekatere še odprte točke, med drugim tudi, da bodo morali tudi koncesionarji presežke prihodkov nad odhodki iz opravljanja javne zdravstvene službe namenjati za razvoj zdravstvene dejavnosti, opremo in izobraževanje. S tem se strnjajo vse poslanske skupine koalicije in bo nujen sestavni del zakona ob končnem glasovanju v DZ. 

"Delo po podjemnih pogodbah v javnih zdravstvenih zavodih bo strogo regulirano in dovoljeno izjemoma. Plačevanje teh storitev bo zamejeno, zdravstveni zavod pa bo moral dokazati stroškovno učinkovitost takega dela v primerjavi z drugimi možnimi oblikami opravljanja dela." Zakon ob tem po besedah koalicijskih strank vzpostavlja tudi mehanizme, s katerimi bo ministrstvo za zdravje imelo večji pregled nad tem, koliko dela se opravi na ta način, v katerih zavodih in s strani katerih zdravstvenih delavcev, kar bo omogočalo aktivnejšo vodenje politike za omejevanje potrebe po tej obliki dela.

Dodali so, da zakon vzpostavlja jasno ločnico med javnim in zasebnim zdravstvenim sektorjem. Vodje oddelkov v javnih zdravstvenih zavodih ne bodo smele biti izvajalci zdravstvene dejavnosti, imeti soglasje za delo pri drugem delodajalcu ali soglasje za sklenitev pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom.  

"Ureditev, ki jo zakon predvideva za dnevne bolnišnice, ne omogoča parazitiranja pridobitnih zasebnih klinik pri javnih zavodih, temveč je namenjena ureditvi zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva za paciente. Pomislek je na mestu, vendar bo v zakonu dovolj varovalk, s katerimi ne bo dopuščeno, da bi zasebni zdravstveni sektor svoje paciente prelil na javne zdravstvene zavode," so še sporočili.