"Glede na dosedanji interes javnosti za projekt Bežigrajski športni park (projekt, ki naj bi se gradil na območju Plečnikovega stadiona) vam sporočam, da so bili stranski udeleženci v postopku pridobitve okoljevarstvenega soglasja obveščeni, da je investitor podal izjavo o umiku svoje vloge iz postopka," so v Civilni pobudi za ohranitev Plečnikovega stadiona v izvirni obliki zapisali v sporočilu za javnost.
Informacijo smo preverili tudi na Agenciji RS za okolje (Arso), kjer so nam potrdili, da so 21.12.2018 dobili zahtevo o umiku vloge iz postopka za pridobitev okoljevarstvenega soglasja. Investitor ni pojasnil svoje odločitve o umiku. 28.12. pa so na Arsu poslali odločbe stranskim udeležencem, ki imajo 15 dni časa, da se pritožijo.
Pečečnik nedosegljiv za komentar, na MOL o umiku 'ne ve do nič', krivijo pa stanovalce
Za pojasnila smo se obrnili tudi na Joca Pečečnika, ki je bil glavni investitor prenove, a je bil nedosegljiv. Poleg Pečečnika naj bi stadion obnavljali in upravljali Mestna občina Ljubljana (MOL) in Olimpijski komite Slovenije. Oba smo prosili za pojasnila. Na MOL pravijo, da "z morebitnim umikom gospoda Pečečnika iz projekta niso seznanjeni": "Gospod Pečečnik je resen partner v projektu, zato verjamemo, da od njega ni odstopil. Že deset let si prizadeva premakniti projekt z mrtve točke, ki stoji zaradi nagajanja nekaterih stanovalcev Fondovih blokov, za katere se je izkazalo, da so pripadniki političnih strank, ki nasprotujejo prenovi Plečnikovega stadiona."
Številna nasprotovanja projektu
V civilni pobudi so dodali, da izjavo o umiku razumejo kot sporočilo, da je tudi investitor spoznal, da projekt BŠP na lokaciji Plečnikovega stadiona ni sprejemljiv, saj bi poleg prevelikih okoljskih obremenjevanj pomenil tudi uničenje Plečnikove dediščine. Projektu namreč že leta poleg prebivalcev nasprotujejo številni slovenski in tuji strokovnjaki ter kulturne ustanove in združenja.
"Obenem upamo, da to končno pomeni tudi iskanje nove rešitve, ki bo omogočila spomeniško ustrezno obnovo Plečnikovega stadiona v izvirni obliki, takšni, kot nam ga je zapustil avtor, ter trajno vrnitev obnovljenega spomenika v javno uporabo Ljubljančanom in obiskovalcem za rekreativne namene, turistične oglede itd. (podrobneje smo predloge za novo uporabo Plečnikovega stadiona v Civilni pobudi medijem že predstavljali)," so še dodali.
V sporočilu za javnost so še zapisali, da bo po drugi strani nova rešitev tudi investitorju omogočila izvedbo želenih investicij na zanje primerni lokaciji (oz. lokacijah), na kateri projekt ne bi povzročal takšne spomeniške in okoljske škode kot na območju Plečnikovega stadiona.
Ena od možnosti je npr. zamenjava nepremičnega premoženja v javni lasti z investitorjem. Investitor bi tako dobil nepremičnine, na katerih bi lahko uresničil svoje investicijske načrte, državljani Slovenije pa bi ohranili enega najpomembnejših slovenskih kulturnih spomenikov.
Sporočajo še, da so člani civilne pobude pripravljeni aktivno sodelovati pri iskanju rešitve, ki bi bila sprejemljiva tako za javni interes kot za investitorja.
Nazadnje je Arso v ponovnem postopku aprila 2017 izdal okoljevarstveno soglasje, čemur so sledile pritožbe stranskih udeležencev, državni pravobranilec pa je vložil pritožbo kot varuh javnega interesa zaradi neskladnosti projekta z veljavnimi predpisi na področju varovanja kulturne dediščine. Ministrstvo za okolje in prostor je nato 13. novembra 2017 okoljevarstveno soglasje odpravilo ter zadevo vrnilo na Arso v ponovno odločanje.
KOMENTARJI (667)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.