Umetnostni zgodovinarji proti rušenju Kolizeja

Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo je začasnega ministra za kulturo Boštjana Žekša 27. julija in 4. avgusta pozvalo, naj znova razmisli o pravilnosti odločitve prejšnje ministrice Majde Širca o rušenju ljubljanskega Kolizeja, a odgovora ni dobilo. Stavbo, ki je zaščitena kot spomenik lokalnega pomena, naj bi začeli rušiti v ponedeljek.

Kot je v soboto sporočil predsednik društva in predstojnik oddelka za umetnostno zgodovino na ljubljanski filozofski fakulteti Matej Klemenčič, ga je predsednik vlade Borut Pahor konec julija obvestil, da so dopis društva in sorodni dopis slovenske sekcije nevladne organizacije Mednarodni svet za spomenike in spomeniška območja (ICOMOS) poslali ministru za kulturo in ga prosili, naj sprejme odločitev glede obeh pozivov in društvo o tem obvesti.

Kljub temu da je rušitev objekta predvidena za ponedeljek, minister do sobote vsaj na poziv društva umetnostnih zgodovinarjev še ni odgovoril, je zapisal Klemenčič.

Društvo je v svojih dopisih med drugim opozarjalo, da "gre za izjemno pomembno stavbo, še posebej zaradi tipologije, ki jo je treba ohraniti" in da bi natančna restavratorsko-konservatorska dela verjetno lahko odkrila še veliko elementov, ki bi vrednost objekta dodatno izpostavili.

Odločitev o rušenju v nasprotju z mnenjem stroke

Dosedanje komisije zavoda za varstvo kulturne dediščine se po navedbah društva niso strinjale z umikom spomeniške zaščite, zadnja, mednarodna komisija, je po Klemenčičevih besedah Kolizej izrecno izpostavila kot spomenik, ki bi moral biti zaščiten kot spomenik državnega pomena.

Odločitev prejšnje ministrice je torej "v popolnem nasprotju s strokovnim mnenjem in jo imamo zato lahko za povsem politično odločitev", ki izkorišča možnost rušenja spomeniško zaščitenih objektov po zakonu o varstvu kulturne dediščine, je prepričano društvo.

Žekšu so posredovali tudi podatek, ki je v starejši literaturi omenjen, v zadnjih desetletjih pa popolnoma spregledan, da je Kolizej poslikal Adalbert Uetz (1807–1864), ki se je šolal na dunajski akademiji in kasneje deloval na Štajerskem. Po zgledu postopkov v primeru arheoloških ostalin bi moral zavod za varstvo kulturne dediščine dobiti možnost raziskave notranjščine objekta, saj obstaja velika verjetnost, da so se poslikave pod kasnejšimi beleži ohranile, je prepričan Klemenčič.

Zakon dopušča zlorabe?

Sklicevanje na člen zakona, ki dovoljuje odstranitev spomenika v primeru, da ga ni mogoče obnoviti "z običajnimi sredstvi", je po Klemenčičevem mnenju "povsem skregan z logiko varovanja dediščine", saj da "običajna" sredstva ne morejo biti jasno definirana in zato dopuščajo zlorabe tudi v pravno navidez brezhibnih postopkih.

Zato bi po Klemenčičevem mnenju moral minister umakniti kulturnovarstveno soglasje in sprožiti postopke za spremembo tega člena zakona oz. za pripravo podzakonskih aktov, ki bi določali dodatne pogoje za njegovo izvajanje.

Po njegovih besedah je današnje stanje objekta predvsem posledica zanemarjanja in nevzdrževanja v zadnjih letih, ko je bila lastnica že Kranjska investicijska družba, da pa "današnje stanje ne preprečuje obnove objekta, lahko tudi z delno ali celo večinsko rekonstrukcijo tistih delov objekta, ki jih ne bi bilo mogoče ohraniti".

Kranjska investicijska družba si že več let prizadeva za zrušitev Kolizeja, saj namerava na njegovem mestu zgraditi novi Kolizej po načrtih nizozemskega arhitekturnega studia Neutelings Ruedjik Architecten, ki je bil leta 2004 izbran na natečaju. Stavbo naj bi začeli rušiti v ponedeljek. Vendar pa bo lastnik, tudi če bo Kolizej začel rušiti prihodnji teden, na gradbeno dovoljenje za novi Kolizej moral še počakati, saj zanj še ne more zaprositi, ker mora ljubljanski mestni svet najprej sprejeti podrobni občinski  prostorski načrt za to območje.