Umetno ali naravno, domače ali tuje - kakšno je najboljše božično drevo?

Z inšpektorjem smo zbrali nekaj mitov in neresnic o božičnih drevescih, odšli preveriti sečnjo smrek v gozd, ponudbo v trgovske centre, v drevesnico in na tržnico in ugotovili, da bi lahko Slovenci precej bolje podpirali domačo proizvodnjo naravnih smrečic.

Kolikor ljudi, toliko vrst smrečic

V Sloveniji v naravi požagamo od 30-35 tisoč božičnih drevesc. Nekoč tudi za tuj, danes le še za domači trg. V naravi zrasle pa vedno bolj izpodrivajo gojene smrečice, po večini iz tujih drevesnic. Največ z Madžarske, Hrvaške, Romunije in severnoevropskih držav. In kljub temu da so cene med seboj podobne, na tržnici kot tudi v večjih nakupovalnih centrih se za povprečne višine smrečic cene gibljejo med 20 in 50 evri, prodaja rezanih smrek na tržnicah upada. Trgovski centri namreč kupcem ponujajo več stvari, vse na enem mestu, poleg tega pa imajo tudi večjo raznolikost božičnih drevesc, standardiziranih višin in enakomerno košatih, saj jih v drevesnicah gojijo prav za ta namen. Nekateri nakupovalni centri ponujajo smreke tudi do pet metrov in več, umetne celo več kot 12 metrov, ki jih za dobrih 12 tisoč evrov lahko dobite po naročilu in to v vseh barvah, celo roza ali črni. Raziskave kažejo, da ljudje umetno smreko zamenjajo na vsakih 6 do 9 let. Vse več ljudi pa se odloča tudi za smreke v loncih, ki jih na koncu praznikov posadijo na vrt ali kam drugam v naravo. Smreke se za čas praznikov da tudi najeti, potem pa po praznikih vrniti nazaj v zemljo v drevesnici.

Po smrečico v gozd

Kako je s sečnjo smrečic v naravi smo odšli z ekipo inšpektorja preverit v Loški Potok. Nekateri ga imenujejo tudi valilnica božičnih smrečic, saj od tam na naš trg pride vsaka peta smreka. V zadnjih 50 letih so se tam namreč površine zarasle za kar 60 odstotkov, v večini prav s smreko. In če so nekoč tam požagali od 10 do 15 tisoč smrek, jih danes le še 5 tisoč. Pred leti so jih v Zagreb in Reko izvozili čez 2000, danes le še v Ljubljano in na Primorsko. Zaslužka lastnikov ni velikega. Cena za smrečico, sploh zdaj, ko površine niso zasnežene in je do njih lahko priti, se giblje od 4 do 5 evrov, če lastnik da trgovcu oziroma preprodajalcu dovoljenje, da požaga sam, pa le 1 evro. A domačini v gozdovih žagajo predvsem zaradi skrbi za gozd in ne za zaslužek. A kljub temu se dogajajo kraje. Ravno pred nekaj dnevi, kot so nam zaupali reverni gozdarji, so večkrat opazili bel kombi, ki prav gotovo ni iskal le prostora za počitek. Dogaja se tudi preprodaja s plombami.

Brez plomb ste v prekršku, s tiso in bodiko pa v kaznivem dejanju

Pridobivanje okrasnih drevesc iz gozdov ureja Zakon o gozdovih, vse z namenom, da se zavaruje gozd in prepreči škoda v njem. Okrasna drevesca v gozdovih lahko sekajo le lastniki gozdov na podlagi odločbe Zavoda za gozdove Slovenije, v kateri so določene usmeritve in pogoji za pridobivanje okrasnih dreves. Gozdarji priporočajo sekanje predvsem na z gozdom zaraščenih površinah, pod daljnovodi ali na gozdnih površinah, kjer s sekanjem ne škodujemo oziroma redčimo gozd za nadaljnjo rast ostalih dreves. Vsa posekana okrasna drevesca domačih gozdnih drevesnih vrst morajo biti pri prevozu in prodaji vidno označena s plombami v obliki nalepk, ki jih lastnikom izda Zavod za gozdove Slovenije. Lastniki gozdov dobijo do 25 plomb brezplačno pri lokalno pristojnih revernih gozdarjih. V kolikor jih potrebujejo več, morajo zanje plačati po 27 centov na plombo. Plombe so vsako leto drugačne barve, letos so oranžne. Oznake morajo tako imeti navadna smreka, jelka in bor, če vas inšpektorji, carina ali policija zalotijo s posekano tiso ali bodiko, pa bodo proti vam sprožili kazenski postopek.

Več v sobotni rubriki 24UR:Inšpektor na POP TV.