IVZ: Cenejša živila so lahko manj kakovostna

'Zaradi podražitev bodo potrošniki posegli po manj zdravi hrani!'

Potrošniki se vse bolj odločajo za nakup živil, ki jih trgovci ponujajo po ugodnejših cenah, ki pa so pogosto kalorično bogatejša, a hranilno siromašnejša. "Projekcije kažejo, da se bo zaradi podražitev cen hrane težnja potrošnje prenesla na manj zdravju ugodna in cenejša živila," je ob tem opozoril mag. Matej Gregorič z IVZ.

Različne raziskave so namreč pokazale, da so lahko nizkocenovna živila tudi do nekajkrat cenejša od živil z blagovno znamko, ki imajo primerljivo energijsko vrednost. Nekatera živila imajo zaradi obsežne industrijske predelave, podaljšane obstojnosti in prilagoditev  potrošniku všečni okus in videz, a za zdravje manj ugodno sestavo in dodane številne aditive, ki se jih odsvetuje predvsem za otroke.

"Podatki raziskave IVZ kažejo, da približno dve tretjini potrošnikov najpogosteje preverja na živilih informacijo o roku trajanja in ceni, medtem ko jih le tretjina preverja tudi njihovo sestavo," je dejal mag. Matej Gregorič in dodal, da so razlogi za to številni, najverjetnejši pa so površno znanje o prehrani, slabo razumevanje tovrstnih informacij, pomanjkanje časa za nakupovanje in nezanimanje. Nakup je pogojen z velikim pomenom okusa, ki ga potrošniki še vedno postavljajo pred skrb za zdravje.

Umar: Podražitev še ne bo konec

"Dejstvo, da so se v zadnjih mesecih na mednarodnih trgih močno povišale cene hrane in surovin, bo pomembno zaznamovalo našo letošnjo inflacijo,“ je danes dejal direktor Urada RS za makroekonomske analize Boštjan Vasle. Trenutna napoved za letošnje leto se sicer giblje na ravni dveh odstotkov, ali bo inflacija večja od pričakovane, pa je odvisno predvsem od prenosa cen hrane.

Visok šok se še ni prenesel v domače cene

Celotni indeks hrane je sicer po podatkih Mednarodnega denarnega sklada v tem trenutku na medletni ravni višji za približno 40 odstotkov, a se visok šok na mednarodnih trgih še ni prenesel v domače cene. "Osnovna inflacija ostaja umirjena tako v Sloveniji kot v celotnem območju z evrom," je ocenil, a dodal, da se bo visoko povišanje cen na svetovnih trgih nedvomno odrazilo v cenah hrane v Sloveniji, vprašanje pa je, kakšen bo ta prenos. "Rast cen surovin in hrane se je ob koncu leta začela prelivati po prehranski proizvodni verigi v Sloveniji in se z izjemo sveže zelenjave in sadja še ni poznala na maloprodajnih cenah, a pričakovanja za naprej so precej drugačna,“ je priznal Vasle in izrazil upanje, da bodo zaradi brezposelnosti oziroma slabih razmer na trgu dela ter zaradi številnih novih trgovskih ponudnikov podražitve milejše, kot so bile leta 2007 in 2008.

Več brezposelnih, plače pa večje

Ob tem je Vasle še poudaril, da so se poslabšale razmere na trgu dela, saj se je število registriranih brezposelnih povišalo za več kot šest tisoč in zdaj znaša že prek 110 tisoč brezposelnih. Poleg povišanja števila oseb, ki so izgubile službo iz poslovnih razlogov, je decembrsko povišanje povezano tudi s spremembo pokojninske zakonodaje in novim zakonom o urejanju trga dela, ki se je odrazilo v povečanju brezposelnih v skupini nad 50 let. Število teh se je namreč v lanskem letu povečalo za 10 tisoč.

Presenetljivo pa so se po besedah predstavnikov Umarja za 14 odstotkov zvišale povprečne bruto plače. Poleg relativno visoke rasti osnovne plače naj bi k temu prispevala tudi izredna izplačila ob koncu leta. "Ta so bila v nekaterih dejavnostih celo višja kot med letoma 2008 in 2009 ter povsem primerljiva z izplačili v letih pred krizo," je dejal Vasle.