Slovenija zmanjšuje gospodarski razvojni zaostanek za povprečjem Evropske unije, vendar z vidika zastavljenih ciljev strategije razvoja Slovenije prepočasi, ugotavlja poročilo o razvoju, ki naj bi ga na eni prihodnjih sej obravnavala vlada. Z nadaljevanjem dosedanjih trendov ciljev ne bo mogoče uresničiti, zato so nujne gospodarske reforme, ki bi pospešile predvsem konkurenčnost gospodarstva, svetuje avtor poročila, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR).
Podoben sklep ponuja tudi primerjava realnih stopenj gospodarske rasti. Povprečna gospodarska rast Slovenije je povprečno rast 15 starih članic EU v obdobju 2000 - 2005 letno presegala za 1,6 odstotne točke, medtem ko izračuni kažejo, da bi jo morala presegati za skoraj dvakrat toliko, če želimo doseči zastavljeni strateški cilj. Vse to kaže, da bodo za doseganje ciljev strategije razvoja potrebne korenite spremembe, še navaja UMAR v letošnjem poročilu o razvoju. Poročilo UMAR
Poročilo o razvoju, v katerem UMAR redno letno ocenjuje, v kolikšni meri uspevamo uresničevati leta 2001 sprejeto strategijo gospodarskega razvoja Slovenije, ugotavlja, da so razvojni zaostanki največji na področju gospodarstva, medtem ko so na področju družbenega razvojnega cilja zelo dobri. Pri trajnostnem razvoju z vidika okolja je opazno izboljševanje integracije okoljskih ciljev v gospodarski razvoj, ključni slabosti sta še visoka energetska intenzivnost in hitra rast cestnega blagovnega prometa. Bistveno slabši razvojni rezultati pa so pri trajnostnem razvoju z vidika demografskih stanj in trendov.
Neusklajen razvoj
V obdobju med letoma 2000 in 2004 razvoj v Sloveniji ni bil usklajen, ugotavlja poročilo. Gospodarski razvoj je bil počasnejši od socialnega in okoljskega. To pa je razvojni vzorec, ki ga druge države EU s hitro gospodarsko rastjo nimajo.
Razvojne trende spremlja in usmerja tudi država, vendar zahtevnim nalogam na področju izvajanja razvojne funkcije v obdobju 2000 - 2004 ni bila kos. Z zapletenimi birokratskimi predpisi, visokim deležem lastništva in visoko kontrolo v gospodarskih subjektih, počasno liberalizacijo mrežnih dejavnosti ter visokimi javnofinančnimi izdatki, ki jih je spremljala visoka skupna obdavčitev, predvsem pa obdavčitev dela in potrošnje, je Slovenija predstavljala okolje, ki hitrejšega razvoja ni vzpodbujalo, v določeni meri je na področjih podjetništva in investiranja delovalo celo zaviralno.
Če država ne bo spremenila razvojnega vzorca, ciljev lani sprejete strategije razvoja Slovenije ne bo dosegla. Še več, prehitijo jo lahko tudi nekatere sedaj manj razvite članice EU (predvsem baltske države), ki že dosegajo pospešene stopnje gospodarske rasti, imajo pa tudi bistveno bolj spodbudna okolja za dolgoročno pospešen razvoj, v poročilu o razvoju še svari UMAR.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.