Anonimke kar dežujejo

Ne le Lekarna Ljubljana, v lekarniško vojno so 'padle' tudi druge lekarne v Sloveniji. Pojavile so se namreč anonimke o spornem poslovanju zasebnih lekarn v Celju in Račah pri Mariboru. Tamkajšnji zaposleni naj bi bili prisiljeni strankam ponujati določena zdravila in se izgovarjati, da predpisanih nimajo na zalogi.

V lekarni v Račah naj bi celo goljufali zdravstveno zavarovalnico, saj naj bi pacient za petnajst različnih zdravstvenih kartic prinesel kar 92 receptov, iz lekarne pa odnesel le kremo in škatlo zdravil. Kot je v oddaji 24UR povedal lastnik zasebne lekarne v Celju Dušan Hus, gre za očitno posledico nekoga, ki so mu stopili na žulj. ''Ker sem zastopal interese zbornice in povedal kakšno je stališče zbornice, sem verjetno tudi jaz zapadel pod to igro, ki vlada v lekarništvu zadnjih par mesecev,'' je povedal. Očitke o spornem poslovanju pa zanika tudi lastnik zasebne lekarne v Račah Miran Golub, ki je povedal le to, da tisti, ki je anonimke pisal, sploh ne pozna njegove lekarne in ne ve, koliko je pri njem zaposlenih.

Direktor Lekarna Ljubljana Marko Jaklič je povezave z anonimko o spornem poslovanju zasebnih lekarn v Celju in Račah že zanikal, saj kot zatrjuje, to ni njihov način dela. Da je anonimka plod lekarniške vojne, pa je prepričan prvi mož zdravstvene zavarovalnice Samo Fakin, ki bo od obeh lekarn sicer zahteval pojasnila, vendar meni, da so opisane goljufije kljub pomanjkljivemu nadzoru težko izvedljive. Če bi želeli res dober nadzor nad lekarnami, bi morali imeti nekajkrat več nadzornikov, je povedal Fakin in dodal, da je trg z zdravili tako reguliran, da bi lekarne težko neupravičeno zaračunale zdravstveni blagajni 92 receptov, bolnik pa bi odnesel le kremo. Fakin si zato težko predstavlja, da bi lekarne goljufale z recepti na način, kot ga opisuje anonimka.

Umaknili bodo sedem izdelkov

V Lekarni Ljubljana pa so sklenili, da bodo s svojih polic umaknili sedem izdelkov. Za katere gre, niso želeli povedati, saj bo odločba o tem izdana šele naslednji teden. Zagotovili pa so, da omenjeni izdelki niso nevarni za ljudi.

Do odločitve je prišlo samo dan potem, ko naj bi proti direktorici agencije za zdravila in medicinske pripomočke Martini Cvelbar vložili kazensko ovadbo, saj je agencija novembra opravila analize nekaterih galenskih izdelkov lekarne.

Utemeljitev

V svojih lekarnah nudijo nekatere izdelke, ki so napačno predstavljeni kot galenski izdelek in bi morali biti registrirani kot zdravilo, je ugotovila omenjena agencija. Kot je povedala Cvelbarjeva, so zaznali kršitev zakona o zdravilih v delu, ko bi ponudnik izdelka, ki bi moral biti zdravilo oz. imeti dovoljenje za zdravilo, tega dovoljenja ni pridobil.

Javna agencija je namreč na podlagi anonimne prijave od Lekarne Ljubljana septembra lani zahtevala vzorce galenskih zdravil glukozamin, ascalcin plus, rhinafen in paracetamol, že novembra pa so ugotovili, da so rezultati pozitivni. Lekarna Ljubljana je po besedah direktorja Marka Jakliča podatke pridobila v sredo na lastno pobudo, zaradi skrivanja le-teh pa je nastala visoka poslovna škoda.

Rezultati se sicer nanašajo le na preskušen vzorec in na njihovi podlagi ni mogoče sklepati na ustrezno kakovost celotne ali vseh serij zadevnih izdelkov, poudarja Cvelbarjeva. Analizni izvid je tako lahko pokazatelj kakovosti serije zdravila le skupaj z dokazili, iz katerih je razvidno, da je bilo zdravilo izdelano iz kakovostnih vhodnih snovi, ki so jih izdelovali nadzorovani, kakovostni izdelovalci.

V zvezi z vodenjem postopka je agencija pisno pozvala odgovorno osebo Lekarne Ljubljana, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah. Postopek v tej zadevi tako poteka naprej, napovedana globa pa znaša med 8.000 in 120.000 evrov. Lekarna Ljubljana je sicer v decembru vložila vlogi za pridobitev dovoljenja za zdravilo za dve zdravili, pregled dokumentacije še poteka na agenciji.

Sicer pa direktorica javne agencije ni hotela komentirati napovedane kazenske ovadbe s strani Lekarne Ljubljana proti njej. Kot je poudarila, nima nihče od zaposlenih nikakršnega osebnega interesa na področju zdravil in medicinskih pripomočkov, za kar so morali tudi podpisati izjavo pri evropski agenciji za zdravila. Prav tako je zavrnila Jakličeve očitke, da je agencijo v zvezi s tem obiskala generalna direktorica farmacevtske družbe Bayer Slovenija Petra Molan.

Na navedbe Cvelbarjeve so se odzvali tudi v Lekarni Ljubljana. "Vse delamo v skladu z zakonom," zatrjujejo. Prepričani so namreč, da so njihovi galenski izdelki "v smislu 16. točke 6. člena zakona o zdravilih", torej zdravilo, ki ga pripravijo v galenskem laboratoriju lekarne v skladu z veljavnimi farmakopejami in je namenjen za izdajo na drobno v zadevni lekarni.

Odzvali so se tudi v poljski farmacevtski družbi Polfa Lodz, ki kot pogodbeni izvajalec opravlja del proizvodnje galenskih izdelkov Lekarne Ljubljana. "Napovedana izdaja odločbe Agencije za zdravila za umik izdelkov Lekarne Ljubljana s prodajnih polic torej ni rezultat morebitnih pomanjkljivosti v kakovosti obravnavanih galenskih izdelkov, temveč nedorečene slovenske zakonodaje na tem področju," so zapisali v sporočilu za javnost.

Ta primer bo narekoval, da se izpopolni zakonodaja na tem področju, da do česa takšnega v prihodnje ne bo prihajalo, je še dejala Cvelbarjeva in napovedala spremembe pri postavitvi jasne ločnice med industrijsko izdelanim zdravilom in galenskim izdelkom ter opredelitvi obveznosti, ki jih bodo nosili izdelovalci galenskih izdelkov. Agencija bo tako v naslednjih dveh tednih pripravila predlog sprememb zakonodaje in ga poslala ministrstvu za zdravje.