Ultra: SDS za izredno sejo

Poslanska skupine SDS je danes vložila zahtevo za sklic izredne seje državnega zbora, na kateri bi poslanci obravnavali "prikrivanje podatkov DZ s strani Banke Slovenije in Nove Ljubljanske banke glede posojil, ki jih je NLB odobrila podjetjem v skupini Ultra".

V SDS poudarjajo, da je izpostavljenost NLB oziroma ustreznost zavarovanj posojil, ki jih je NLB odobrila skupini Ultra, obravnavala komisija za nadzor javnih financ. Komisija je po navedbah poslanske skupine največje opozicijske stranke želela preveriti sume, da je NLB, ki je v večinski lasti države, brez ustreznih oz. brez vsakršnih zavarovanj odobrila posojila podjetjem v skupini Ultra, pri čemer je eden od lastnikov podjetij v skupini Ultra minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter predsednik Zaresa Gregor Golobič.

Sum klientelizma in korupcije

Poslanska skupina SDS zato pravi, da obstaja utemeljen sum klientelizma in korupcije. V kolikor se izkaže, da so posojila dana brez ustreznih zavarovanj, bi to lahko imelo negativne posledice za javne finance, so prepričani.

Predvsem v luči posojilnega krča, s katerim se še vedno soočajo podjetja, je po prepričanju poslanske skupine SDS potrebno do podrobnosti razjasniti, ali ni podjetje v solastništvu člana vlade prišlo do posojil na privilegiran način.

Poslanska skupina pri tem navaja na dejstvo, da je bila s strani podjetij v skupini Ultra že podana pisna odveza molčečnosti glede vseh podatkov, ki se nanašajo na posojilne odnose med NLB in Ultro, vendar se je največja slovenska banka odločila, da kljub tej odvezi komisiji za nadzor javnih financ ne bo posredovala zahtevanih podatkov.

Zahtevanih podatkov v zvezi s tem primerom in tudi preostalimi zadevami komisiji ni želela posredovati niti Banka Slovenije, zaradi prikrivanja podatkov s strani obeh ustanov pa je bilo po navedbah SDS onemogočeno nadaljnje delo komisije in parlamentarni nadzor.

V poslanski skupini največje opozicijske stranke so prepričani, da gre v omenjenem primeru za ogrožanje ne samo javnih financ, temveč celotnega demokratičnega sistema, saj je podjetje političnega funkcionarja prejelo kredit na privilegiran način.

Spomnimo ...

Afera v zvezi s prikrivanjem lastniškega deleža Golobiča v nizozemskem podjetju Ultra Sum in s tem v zagorski Ultri je izbruhnila v začetku junija. V opoziciji so Golobiča in Ultro ostro napadali, komisija za nadzor javnih financ pa je preiskovala sume korupcije in klientelizma pri odobravanju posojil Ultri s strani NLB.

Predstavniki NLB in Banke Slovenije so bili večkrat v DZ, kjer so jih spraševali po višini in ustreznosti zavarovanj posojil NLB Ultri. NLB je svoje stališče o razkrivanju podatkov branila z argumentom, da ne sme razkrivati posameznega poslovnega odnosa s komitentom, Banka Slovenije pa je trdila, da kot regulator podatkov o posamezni banki ni dolžna razkrivati DZ.