Slovenija

Ukrepi za manjšo rabo fitofarmacevtskih sredstev: cilj je varna hrana

Ljubljana, 04. 12. 2017 16.51 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min

Na ministrstvu za kmetijstvo so po tem, ko so članice EU dosegle dogovor o petletnem podaljšanju dovoljenja za sporni glifosat, predstavili nadgradnjo ukrepov za bolj trajnostno rabo fitofarmacevtskih sredstev. Kot je dejala državna sekretarka Tanja Strniša je glavni cilj omejitev uporabe fitofarmacevtskih sredstev, ki bo prinesla kakovostno, varno in zdravo hrano.

Ministrstvo za kmetijstvo je v sodelovanju z Upravo RS za varno hrano in Kemijskim inštitutom danes predstavilo nadgradnjo ukrepov za zmanjšanje rabe in bolj trajnostno uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Ukrepe so predstavili teden dni po tem, ko so članice EU dosegle dogovor o petletnem podaljšanju dovoljenja za sporni glifosat.

Gre za najpogosteje uporabljen herbicid v kmetijstvu, gozdarstvu in vrtnarstvu, kritiki pa opozarjajo na njegovo morebitno rakotvornost. Znanstveniki si glede tveganja za raka niso enotni, prav tako napade na glifosat kot neutemeljene označujejo njegovi proizvajalci. Odločitev EU so tako med drugim pozdravili v podjetju Albaugh TKI iz Rač, saj ta predstavlja levji delež njegove proizvodnje.

Slovenija je sicer v Bruslju glasovala za petletno podaljšanje dovoljenja za glifosat. Ta se v Sloveniji uporablja predvsem na nekmetijskih površinah, na katerih bo država njegovo uporabo samostojno prepovedala brez prehodnega obdobja. To je v Bruslju že pred nekaj tedni napovedal kmetijski minister Dejan Židan.

Spletna stran o rabi fitofarmacevtskih sredstev in nižje pristojbine

Državna sekretarka Tanja Strniša je uvodoma pojasnila, da je Slovenija nacionalni akcijski program za trajnostno rabo fitofarmacevtskih sredstev v skladu z evropsko direktivo sprejela že decembra 2012. Ukrepi v programu se nanašajo na izobraževanje, zagotavljanje informacij uporabnikom, vlaganje v sodobno opremo z namenom zmanjšanja tveganj zaradi fitofarmacevtskih sredstev in na prenovo zakonodaje za doseganje teh ciljev.

Kot je pojasnila, so na področju izobraževanja v skladu s tem programom v letih 2014 in 2015 na novo izobrazili okoli 3800 uporabnikov, obnovitvene tečaje pa je v tem obdobju opravilo okoli 29.300 slušateljev, kar je skoraj polovica vseh, ki imajo izkaznice, s katerimi lahko uporabljajo fitofarmacevtska sredstva kot poklicni uporabniki.

Program predvideva prepoved uporabe herbicidov na javnih površinah.
Program predvideva prepoved uporabe herbicidov na javnih površinah. FOTO: Thinkstock

Vzpostavili so tudi smernice za integrirano varstvo rastlin, ki so jih zapisali tudi na portalu. Namen portala je po Strnišinih besedah, da so najbolj ažurne informacije o rabi fitofarmacevtskih sredstev dostopne najširšemu krogu uporabnikov. Za vzpostavitev teh smernic so lani in letos dodatno namenili 130.000 evrov.

Novo spletno stran je predstavil Gregor Umek iz Kmetijskega inštituta Slovenije in pojasnil, da so na njem navedeni tako preventivni kot kurativni ukrepi za preprečitev dostopa škodljivih organizmov do rastlin. Stran bo treba po njegovih besedah neprestano nadgrajevati in dopolnjevati. V pomoč uporabnikom so pripravili tudi določevalni ključ za določanja plevelnih vrst.

Strniša je med ukrepi izpostavila še, da so z namenom uporabe okolju in zdravju prijaznih fitofarmacevtskih sredstev že znižali pristojbine za registracijo takih fitofarmacevtskih sredstev, ki so namenjena uporabi v ekološkem kmetijstvu, in sicer s 3200 na 1000 evrov.

Dodala je, da so v novem programu predvideli tudi opustitev teh taks za sredstva, ki so namenjena ekološki proizvodnji. Leta 2015 je bila sicer uporaba fitofarmacevtskih sredstev za okoli 10 odstotkov nižja kot leta 2010, je pojasnila Strniša.

Nacionalni akcijski program po besedah državne sekretarke predvideva, da se omeji uporaba fitofarmacevtskih sredstev oz. konkretno prepove uporaba herbicidov na vseh javnih površinah kot so denimo železnice, ceste, dvorišča in pokopališča, je naštela.

Predlog za omejitev dostopa do fitofarmacevtskih sredstev

Jernej Drofenik iz Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je pojasnil, da so v Ljubljani že začeli izvajati alternativno zaviranje plevelov, v okviru grobih izračunov pa so stroški okoli 30 odstotkov višji.

Pripravljen je tudi predlog za omejitev dostopa do fitofarmacevtskih sredstev za nepoklicne uporabnike. Za te bodo dostopna samo še sredstva, ki so dovoljena za uporabo v ekološki proizvodnji in še to samo v majhnih embalažah, ki zadostujejo za uporabo na največ 500 kvadratnih metrih, je pojasnila državna sekretarka.

Strniša je pojasnila, da na ministrstvu izvajajo tudi druge ukrepe, med drugim več vlaganj v nova znanja, v nove alternativne metode zaščite rastlin pred škodljivci in v prenos znanja. Za cel skop ukrepov na ministrstvu namenjajo 5,6 milijona evrov.

Na Ministrstvu za kmetijstvo so pojasnili, da lahko alternativni novi načini predstavljajo tveganje za višjo ceno hrane, vendar proizvodnja varne in zdrave hrane ne more biti poceni. Državna sekretarka je pri tem poudarila, da je pri vsej zadevi ključno ozaveščanje potrošnikov.

"V Sloveniji se kakovostna hrana ne more pridelati na poceni način. Z uporabo GSO in kemije je način pridelave hrane cenejši, vse drugo jo podraži. Kakovostna hrana se ne more pridelati na poceni način. Zahtevati kakovostno in varno hrano, ki bo poceni pa je nemogoče. Zato morajo biti izdelki in živila ustrezno označeni in s tem potrošnik ozaveščen. Zato je ključno, kako visoko potrošnik vrednoti hrano."

Cilj je hrana, ki bo v skladu s pričakovanji potrošnikov varna.
Cilj je hrana, ki bo v skladu s pričakovanji potrošnikov varna. FOTO: Thinkstock

Direktor Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Janez Posedi je na novinarski konferenci izpostavil, da so na upravi veseli sklepa vlade za ukrepanje v smeri zmanjševanja uporabe fitofarmacevtskih sredstev in da se poišče drugačne pristope pri obvladovanju težav, s katerimi se v kmetijstvu pri pridelavi hrane srečujemo. Cilj je priti do hrane, ki bo v skladu s pričakovanji potrošnikov varna in kot taka tudi razumljena.

"To ne pomeni, da danes nimamo varne hrane, ampak pomeni, da se poudarki nanašajo na zadeve, kjer ni zaznanih ali opaznih nekih tveganj. Učinkovine, ki se uporabljajo pri kemičnem zatiranju nimajo nujno nekih negativnih učinkov na ljudi, živali ali okolje, vseeno pa ljudje z razvojem pričakujejo, da se krepijo metode, ki nimajo nobenega ali zanemarljiv vpliv," je pojasnil.

Na upravi za varno hrano pričakujejo, da bodo izhodišča, ki so bila pripravljena, šla najprej na strokovno skupino, nato v javno razpravo in da bo vlada ta nacionalni akcijski program sprejela v prvi tretjini ali polovici prihodnjega leta.
 

 

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • praznicna
  • razvlazilec
  • kosilnica
  • orodje bosch
  • vrtna hisa
  • agregat
  • vegira
  • kovinski regal
  • ceplinik
  • radiator
  • lestev
  • cistilec
  • plastici regal
  • delovna miza
  • kovinska omara
  • kovcek

KOMENTARJI (17)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

nicor
05. 12. 2017 18.10
11 komentarjev? Kje pa so?
Adolph
05. 12. 2017 11.35
Strnisa res nima pojma o glikosatu,zato je Slovenija tudi glasovala za podalsanje uporabe tega strupa za fauno na kmetijskih povrsinah.Zuzelke in cebele izginjajo,in vzrocno tudi ptice.Na kratko,unicuje se ekoloska ravnoteza zeradi malega kratkotrajnega profita. . . . . .
HorstWiesel
05. 12. 2017 11.15
A spet vsiljujejo tale GSO in ameriški nadzor nad hrano?
HorstWiesel
05. 12. 2017 11.15
+1
To zna podražiti in poslabšati kvaliteto hrane
nicor
05. 12. 2017 11.07
Oni traktor pa ne škropi, poliva gnojevko po travniku, pa se tudi to več ne dela tako pač pa z razpršilci, usmerjenimi na tla
nicor
05. 12. 2017 10.54
Edini realen v tem prispevku je Janez Posedi, ostali so se zazrli v sonce. To pa slepi..... Saj v prihodnosti bo tehnika, ki bo marsikaj omogočila, se veliko dela na tem,samo zdaj še ni dovolj dodelana, za nekatere stvari je pa verjetno nikoli ne bo. A zdravniki zdravijo tuberkolozo in notranje zajedalce z umivanjem in ščetkanjem?
nicor
05. 12. 2017 10.49
In kako sploh upajo tako prostodušno izjaviti, da bo hrana pač dražja, ko že zdaj marsikdo nima za hrano, če plača položnice in obratno?! In stiske rešujejo nekaj socialne službe in humanitarne organizacije! Poglejte FB UPornik, Boris Krabonja, ČLOVEK širokega srca se trudi in včasih tudi direktno pove, da oni "na pristojnem minisrstvu vse razumejo, samo nič ne naredijo"
nicor
05. 12. 2017 10.43
+1
Sem iz prve generacije izobraženih za uporabo FFS kljub agronomski izobrazbi in seveda vsakih nekaj let obnavljam. Moje pričakovanje od tega izibraževanja je bilo večje, upam, da se bo za 5,6 mio dobilo kaj več. Je pa tako, lahko hitro nehamo uporabljati FFS, pleveli , bolezni in škodljivci bodo zavladali na njivah, sadovnjakih in vinogradih, hrane bo premalo, bo draga in trgovina z blagom od koder koli bo cvetela.
Adolph
05. 12. 2017 11.37
+1
Zaradi kratkotrajnega dobicka unicujes ravnotezje okolice,bauer . . . . .
nicor
05. 12. 2017 22.26
Od tega "dobička" ti ješ hrano po sprejemljivi ceni. Je pa tako, vsi vemo, da uporaba avtomobilov, avionov itd. slabo vpliva s svojimi plini na okolje, pa se vsi vozimo. Tudi hiše si grejemo, včasih smo samo posamezne prostore, zdaj cele.
marker1
05. 12. 2017 09.07
+1
Židan je veterinar in se na škodljivost škropiv ne razume. V Bruslju je glasoval za petletno podaljšanje uporabe glifosata, doma pa obljublja njegovo ukinitev. Avstrija je glasovala proti. Popolnoma neverodostojen minister.
FailNation
04. 12. 2017 22.16
+1
Mi smo intenzivni kmetje in škropimo po možnosti čim manj, toliko da je pridelka glih prav. Uničujemo plevel če se le da, mehansko z mulčarji in ne z bomefektom. Pa tudi če bi želeli več skropit je brez veze, ker so škropila zelo zelo draga. Primer 3L lumax za uničevanje plevela za koruzo 1ha je 50€ tko da ni poceni.
srebrnibreg
04. 12. 2017 18.43
+1
Brez kemičnih zaščitnih sredstev ne bo pridelka. Meni je huje kot to škropljenje pitanje živine na zelo nezdrav način. Celo antibiotike uporabljajo za hitrejšo rast in potem ni čudno, če ljudje zbolevamo oziroma nam zdravila ne pomagajo pri raznih boleznih.
JanZiska
04. 12. 2017 18.12
+0
Kakšna norost popolnoma dezorientiranih in kriminalno neodgovornih uradnic. Že danes se komaj borijo s sistemsko uporabo herbicidov, proti invazivnim tujim vrstam plevelov. Tako se bodo samo povečale površine, ki bodo pmevelom prijazne, naslednji korak je lehko drastičen padec pridelave hrane. Neodgovorna norost!
impala
04. 12. 2017 18.28
+0
Inovativne vrste plevela lahko zatiramo tudi z drugimi agrotehničnimi ukrepi, ki predstavljajo bolj naravne ukrepe kot uporaba FFS. Sicer pa to ni glavni problem, ampak nesmotrna uporaba le teh. Veliko ljudi sploh ni primerno izobraženih za uporabo FFS, prav tako so po mojem neučinkovite podporne službe, ki bi morale skrbeti za izobraževanje in osveščanje vseh deležnikov pridelovalne industrije.
Bran?h
04. 12. 2017 17.54
+8
Uvozena hrana iz tretjih dežel pa je zdrava? Tudi sosednje drzave lahko uporabljajo FFS, katera so v Slovenije ze dolgo prepovedana. Samoskrba je pod 50%. Kaj torej jemo?
FailNation
04. 12. 2017 22.16
+1
slovenija ima dokazano najmanjšo vsebnost dodatkov v koruzi ko hranimo živino poglej madžarsko presega 100 x naših vrednosti.