Ukrepi, priporočila v času koronavirusa: jih politiki upoštevajo?

Ne samo srečanja med prijatelji in znanci, tudi srečanja med politiki na najvišji ravni so v preteklosti nemalokrat postregla z zabavnimi, za današnji čas pa povsem neprimernimi pozdravi. Prihod novega virusa je pravila bontona, kot smo jih nekoč poznali, zapisal na novo, iz njih črtal vsa vljudnostna rokovanja, objeme, poljube, in v njih dodal, prej nepredstavljive, kirurške maske. 

Da je ob naraščanju okužb vsak izmed nas tako del problema kot del rešitve, je v posebnem nagovoru ob začetku epidemije državljane pozval tudi premier Janez Janša. "Virus lahko širimo samo mi kot posamezniki. Samo kot posamezniki lahko tudi vsaj upočasnimo širitev." 

A časov, ko se moramo bližnjih stikov in pozdravljanja z rokovanjem vzdržati, je vsaj za slovenski politični vrh na presenečenje tujih državnikov, očitno konec. Na nedavnem obisku v Sloveniji se je precej nerodno na ponujeno roko odzval tudi avstrijski kancler Sebastian Kurz. "Že pri samem pozdravu je nenavadno, kajti danes se v Avstriji ne pozdravljamo več tako, da si sežemo v roko, tukaj v Sloveniji imate drugačen protokol." 

In kakšen je slovenski protokol v času koronavirusa? Za določene okoliščine upoštevamo posamična navodila strokovnjakov. Rokovanje ob protokolarnih dogodkih je tako dopustno ob predhodnem in naknadnem razkuževanju rok obeh udeležencev, so danes zapisali v kabinetu predsednika vlade. 

A stroka je jasna. Dovolj bi se bilo namesto o nagobčnikih, tej metafori skrajnega egoizma, pogovarjati o človeški verigi solidarnosti. Moč solidarnosti je v tem, da z zelo malimi vložki posameznika dosežemo velike učinke – če smo solidarni vsi, meni dr. Alojz Ihan. 

"Seveda, če si prej razkužiš roke in si potem ne stikaš po obrazu, se lahko tudi rokuješ," pravi epidemiolog Marko Fafangel in dodaja, da za celotno družbo na splošno zdaj velja, da je 'komolčkanje' bolj ustrezno.

Družba kot celota ali predsednik vlade – ni pomembno, pa pravi infektologinja Mateja Logar. Ukrepi veljajo za vse. "Zgledi bi morali biti pozitivni, lahko smo pa še vedno boljši. Vsak je pri sebi lahko še vedno boljši, kot so tisti, ki bi morali biti najboljši." Dolžnost vsakega posameznika je, da takšno osebo opozarja znova in znova, še dodaja Logarjeva.